Jedro

Inšpekcijski ukrep se izreče lastniku živila in ne osebi, pri kateri se živilo nahaja, če se ne nahaja pri lastniku.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo (2. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje po opravljeni glavni obravnavi na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo zoper odločbo drugo tožene stranke z dne 8. 9. 1998, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Veterinarske inšpekcije z dne 5. 8. 1998. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo tožeči stranki med drugim odvzel in odredil predelavo v zdravstveno neoporečno krmo 2150 kg jajčnega melanža v prahu, ker je vseboval salmonello enteritidis, in 100 kg jajčnega beljaka v prahu, ker je vseboval salmonello virchow. Odredil je tudi, da odvzem oporočne surovine, ki je uskladiščen v Mlekarni ..., izvede Veterinarski zavod Slovenije in jo preda podjetju ..., ter določil, da stroški odvoza in neškodljive predelane jajčnega melanža in jajčnega beljaka v prahu bremenijo tožečo stranko.

2. Sodišče prve stopnje se strinja z odločitvijo in razlogi tožene stranke v izpodbijani odločbi. Sklicuje se na 8., 11. in 12. točko prvega odstavka 125. člena, peti odstavek 36. člena in 131. člen Zakona o veterinarstvu - ZVet (Ur. l. RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96), drugi odstavek 43. člena Pravilnika o pogojih, ki jim morajo glede mikrobiološke neoporečnosti ustrezati živila v prometu (Ur. l. SFRJ, št. 45/83, 18/87, 43/89 in Ur. l. SRS, št. 39/92, v nadaljevanju Pravilnik o pogojih) in 12. ter 14. člen Pravilnika o metodah za preskušanje kakovosti jajc in jajčnih izdelkov (Ur. l. SFRJ, št. 72/87, v nadaljevanju Pravilnih o metodah).

3. Zoper izpodbijano sodbo (2. točko izreka sodbe in sklepa) je tožeča stranka vložila revizijo (prej pritožbo) zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe po njenem mnenju spregledalo dejstva in dokaze, ki jih je navajala v tožbi, in sicer, da sta bila jajčni melanž in jajčni beljak ob predaji v Mlekarno ... neoporečna, kar dokazujeta tudi izvida VZSOE K. - laboratorij, št. 85/1 z dne 1. 7. 1998 in št. 87/1 z dne 2. 7. 1998, da je do okužbe prišlo v Mlekarni ..., kjer niso ločene čiste in nečiste poti zaposlenih. Celotna količina jajčnega melanža v prahu je bila zasežena na podlagi enega samega izvida (na podlagi dveh vzorcev). Vzorčenje je bilo opravljeno med samim trajanjem postopka vpraševanja, ni bilo pa vzorčenja pred začetkom postopka vpraševanja in ne po končanem postopku, ko sta bila jajčni melanž in beljak v prahu že skladiščena kot končna izdelka. Sodišče prve stopnje bi moralo zavzeti stališče do tožbene trditve, da mesto in način odvzema vzorca v spornem primeru ne omogočata reprezentativnosti, ki bi se lahko vezala na celotno zaplenjeno količino jajčnega melanža in beljaka v prahu, kot je odredil upravni organ. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

4. Drugo tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdelane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom določeno drugače; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člena ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden tudi sodni preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je oprlo svojo odločitev tudi sodišče prve stopnje in na katerega je Vrhovno sodišče vezano (glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni pristojno presojati njegove pravilnosti), sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo.

9. V obravnavani zadevi so materialnopravna podlaga, na kateri temelji odločitev sodišča prve stopnje in pred njim odločitev obeh upravnih organov, ZVet, Pravilnik o pogojih in Pravilnik o metodah. ZVet in oba navedena pravilnika so veljali v času odločanja prvostopnega upravnega organa. ZVet v peti alineji prvega odstavka 122. člena določa, da veterinarski inšpektor opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov, ki urejajo zdravstveno ustreznost in zdravstveno nadzorstvo nad živili glede higienske ustreznosti živil živalskega nadzora. Po 8. točki prvega odstavka 125. člena ZVet ima veterinarski inšpektor pri inšpekcijskem nadzorstvu poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še pravico in dolžnost prepovedati promet in uporabo surovin ter živil, ki zdravstveno niso ustrezna, po 11. točki istega člena pa ima pravico in dolžnost odvzeti in uničiti surovine, živila, krmo ter zdravila za živali, ki higiensko niso ustrezni. To pomeni, da veterinarski inšpektor izreče navedene nujne ukrepe tudi pri mikrobiološki oporečnosti živil v prometu.

10. Živila, ki se dajejo v promet, morajo glede mikrobiološke neoporečnosti ustrezati pogojem, ki jih predpisuje Pravilnik o pogojih. Kakovost jajc in jajčnih izdelkov se preizkuša na vzorcih, vzetih za analizo, po metodah, ki so predpisane v Pravilniku o metodah. V obravnavani zadevi je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je bil jajčni melanž v prahu zdravstveno oporečen, ker je vseboval salmonello enteritidis, jajčni beljak v prahu pa je bil zdravstveno oporečen, ker je vseboval salmonello wirchow. Ugotovljeno je bilo, da sta obe surovini kontaminirani s patogenimi mikroorganizmi, torej bakteriološko oporečni. Po drugem odstavku 43. člena Pravilnika o pogojih jajca v prahu ne smejo vsebovati bakterij vrste salmonelle v 50 gramih. Iz podatkov predloženega spisa (poročil o izidu analize) izhaja, da je bila ugotovljena bakterija vrste salmonelle vsebovana v 50 gramih vzorca. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je imel upravni organ za izrek v odločbi navedenih ukrepov pravno podlago v pravnih predpisih, na katerih odločitev v obravnavani zadevi temelji.

11. Revizijski ugovori na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Sodišče prve stopnje je po presoji Vrhovnega sodišča pravilno zavrnilo tožbene ugovore, ki jih revident ponavlja tudi kot revizijske ugovore in se z razlogi za njihovo zavrnitev Vrhovno sodišče strinja. Revident v reviziji nasprotuje nekaterim dejanskim ugotovitvam upravnega organa, to pa je nedovoljen revizijski razlog in revizije s tem ni mogoče utemeljevati. Ker revizije po izrecni določbi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ugovorov, ki se nanašajo na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, Vrhovno sodišče ni presojalo. Revident sicer navaja, da v bakterioloških izvidih z dne 1. in 2. 7. 1998 prisotnost salmonelle ni bila ugotovljena, vendar je bila, kot izhaja iz izpodbijane sodbe in podatkov v predloženih spisih in niti ni sporno, ugotovljena v kasnejši mikrobiološki preiskavi (izvidi 14. 7. 1998). To pa pomeni, da sta bila v obravnavani zadevi jajčni melanž in beljak v prahu po določbi 65. člena Pravilnika o pogojih oporečna, torej, da ne ustrezata pogojem, ki jim morajo glede mikrobiološke neoporečnosti ustrezati živila v prometu. Na drugačno odločitev tudi ne more vplivati dejstvo, da se je okuženo živilo znašlo pri predelovalcu v prah, ki pa je za tožečo stranko opravljal le storitev vpraševanja, torej ni bil lastnik živila. Inšpekcijski ukrep je bil zato pravilno izrečen lastniku živila, to je tožeči stranki.

12. Uveljavljeni revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) ni podan. Izpodbijani sodbi ni mogoče očitati pomanjkljivosti v smislu tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 iz razloga 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar smiselno uveljavlja revizija. Po presoji Vrhovnega sodišča izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe po presoji Vrhovnega sodišča odgovorilo na vse pravno relevantne tožbene ugovore ter se do njih v zadostni meri opredelilo.

13. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.