Jedro

Zoper sklep o založitvi predujma za stroške postavitve začasnega zastopnika ni pritožbe, saj gre za sklep procesnega vodstva med pripravami za glavno obravnavo. Višino predujma sodišče določi po prosti presoji, pri čemer upošteva vrsto spora, predvideno trajanje postopka in veljavno Odvetniško tarifo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožbo tožeče stranke zoper sklep z dne 7.4. 2009, s katerim ji je sodišče naložilo, da v roku 15 dni plača predujem za stroške postavitve začasnega zastopnika (točka 1), zavrglo pa je tudi tožbo tožeče stranke z dne 25.2.2009, ker stranka ni v roku, ki ji ga je sodišče določilo s sklepom, založila določenega predujma (točka 2).

(2) Proti sklepu se je pritožila tožeča stranka preko pooblaščenca iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga spremembo sklepa tako, da naloži sodišču prve stopnje, da s pritožbo ustrezno ravna in da obravnava tudi tožbo, podredno pa njegovo razveljavitev. Navaja, da sodišče njune pritožbe ne bi smelo zavreči, saj tožeča stranka ne more sprejeti pravnega pouka, da zoper sklep o določitvi predujma ni pritožbe. Sprašuje se, kaj bi bilo, če bi sodišče zahtevalo predujem 5.000 EUR ali celo 10.000 EUR, pri čemer lahko stroški začasnega zastopanja znašajo le 180 EUR in nič več. Po tej logiki bi lahko vsa sodišča v podobnih primerih zahtevalo nerazumno visok predujem, ki ga stranka ne bi mogla plačati, sodišče pa bi nato zavrglo tožbo. S tem sodišče prikrajša stranko, da se v primeru potrebe obrne na sodišče. Sodišče tudi ni obrazložilo, zakaj zahteva tako visok predujem. Pooblaščenec tožeče stranke se je tudi osebno zavezal, da bo sam poravnal stroške začasnega zastopanja, če bodo presegli znesek 180 EUR, pa vendar sodišče ni storilo nič. Sodišče se tudi napačno sklicuje na 2. odst. 270. člena ZPP, saj je tam govora o strokovnih sodelavcih.

(3) Pritožba ni utemeljena.

(4) Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče zavrglo pritožbo tožeče stranke z dne 17.4.2009 (izrek pod točko 1), je pravilen in zakonit ter primerno (zadostno) obrazložen, da je možen njegov preizkus.

(5) Sodišče prve stopnje je, kot izhaja iz spisa, med pripravami na obravnavo odločalo tudi o predlogu tožeče stranke, da se toženi stranki postavi začasni zastopnik in je v posledici tega, v skladu z 82. členom ZPP v zvezi z 270. člena ZPP, izdalo sklep, da je tožeča stranka dolžna založiti predujem za stroške postavitve (kar seveda vključuje njegovo delo) začasnega zastopnika. Kot je že sodišče prve stopnje pravilno poučilo pritožnico v pravnem pouku, zoper tak sklep ni pritožbe. Odločitev sodišča, ki je pritožbo pritožnice, ki jo je vložila 17.4. 2009 zavrglo, je zato pravilna.

(6) Vsa ostala pritožbena izvajanja, ki se nanašajo na samo višino predujma, zmožnosti strank za plačilo, osebno zavezo pooblaščenca in drugo, so zato neupoštevna. Ne glede na to pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da višino predujma sodišče določi po prosti presoji, pri čemer upošteva vrsto spora, predvideno trajanje postopka in veljavno Odvetniško tarifo. To je sodišče tudi storilo in svojo odločitev (čeprav skopo) tudi obrazložilo. Tožeča stranka je ob svojem ocenjevanju stroškov postopka očitno spregledala, da sodišče na vrednost zahtevka, ki ga stranka navede v tožbi, v primeru, da ne gre za denarni zahtevek, ni vezano. Če je ta vrednost očitno prenizka (v konkretnem primeru tožeča stranka zahteva ugotovitev lastninske pravice na parceli št. 3540 , sadovnjak, v izmeri 582 m2 in parceli št. 382, stavbišče, v izmeri 95 m2), lahko, če nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije, to vrednost določi tudi drugače (glej 3. odst. 44. člena ZPP). Tožeča stranka je imela, v kolikor stroškov postopka ni zmožna plačati, tudi možnost, da zaprosi za oprostitev njihovega plačila.

(7) Pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče zavrglo tožbo, pritožnica posebej ne obrazloži. Po preizkusu pravilnosti sklepa v obsegu 350. člena ZPP v zvezi z 366. členom ZPP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča tudi v tem delu pravilna. Ker tožeča stranka v roku, ki ga je določilo sodišče (pri čemer jo je poučilo tudi o posledicah, če plačilo ne bo opravljeno), predujma ni plačala, je odločitev, da se tožba na podlagi 5. odst. 82. člena ZPP zavrže, pravilna.

(8) Ker torej pritožbeni očitki niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člen v zvezi s 366. členom ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in sklep prvostopenjskega sodišča potrditi (2. odst. 365. čl. ZPP).