Up-860/04 - 6

13. 6. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 24. maja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 762/2001 z dne 7. 10. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 873/2001 z dne 6. 6. 2001 in z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 46201/5/97 z dne 23. 4. 1997 in z odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostava Vič-Rudnik, št. 351-877/92 z dne 14. 11. 1996 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo zoper odločitev upravnih organov o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo nacionaliziranih stavbnih zemljišč. Vrhovno sodišče je odločitvi o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo pritrdilo, ker podržavljena zemljišča imetnikom pravice uporabe niso bila odvzeta z aktom državnega organa, ampak so imetniki pravice uporabe z njimi prosto razpolagali s pravnim poslom. S sklenitvijo pogodbe namesto razlastitve z dne 8. 4. 1986 naj bi bila po mnenju Vrhovnega sodišča pravica do denacionalizacije konzumirana.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi trdi, da je šlo v konkretnem primeru kljub sklenitvi pogodbe namesto razlastitve za odvzem zemljišč. Navaja, da ji je bilo dodeljeno nadomestno stanovanje z imetništvom stanovanjske pravice, kot druga opcija pa naj bi ji bilo ponujeno drugo stanovanje, ne glede na njeno izbiro in odvzem nepremičnine brez odškodnine, o čemer naj bi bili razpoložljivi dokazi v upravnih spisih. Poleg tega se sklicuje na takratne družbene okoliščine, ki niso dopuščale izpodbijanja takšne pogodbe niti v okviru zastaralnih rokov. Zato naj bi Vrhovno sodišče in upravni organi kršili pritožničine pravice s posegom v njeno lastnino. Navaja, da je upravni organ v drugi zadevi na območju istega kompleksa zahtevi za denacionalizacijo ugodil. Zahtevi za denacionalizacijo naj bi ugodil tudi v primeru sosednjih zemljišč. Ker naj bi šlo v obeh primerih za enako dejansko in pravno stanje, kot v obravnavani zadevi, pritožnica zatrjuje, da ji je z izpodbijano odločitvijo kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in da gre za kršitev načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-130/01 z dne 23. 5. 2002 (Uradni list RS, št. 54-I/02) presodilo, da določba 4. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen) ni v neskladju z Ustavo, če se razlaga tako, da se časovni okvir, ki ga ta člen določa, ne nanaša na čas odvzema stavbnega zemljišča iz posesti. To pomeni, da priznavanje statusa upravičenca do denacionalizacije ni odvisno od časa odvzema stavbnega zemljišča iz posesti.

4.Vendar je v obravnavanem primeru sodišče izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi ugotovitve, da zemljišča imetnikom pravice uporabe niso bila odvzeta na podlagi akta državnega organa, temveč da so imetniki pravice uporabe z njimi svobodno razpolagali na podlagi sklenjenega pravnega posla, in sicer s pogodbo namesto razlastitve z dne 8. 4. 1986. Ustavno sodišče je že v odločbi št. Up-330/01 z dne 7. 11. 2002 (Uradni list RS, št. 99/02 in OdlUS XI, 280), na katero se sklicuje tudi Vrhovno sodišče, upoštevalo, da je prenos pravice uporabe s pravnim poslom pomenil, da je bila ta pravica že konzumirana (glej npr. tudi sklepa Ustavnega sodišča št. Up-23/93 z dne 4. 4. 1995 in št. Up-30/94 z dne 14. 6. 1995; OdlUS IV, 148 in 161).

5.V obravnavanem primeru bi torej izpodbijana odločitev pritožnici lahko kršila človekove pravice, če bi kljub sklenitvi pravnega posla dejansko šlo za odvzem zemljišč. To pritožnica sicer zatrjuje, vendar zgolj dejstvo, da je šlo za pogodbo namesto razlastitve, samo po sebi še ne pomeni, da sklenitev take pogodbe ni temeljila na svobodnem razpolaganju. Iz česa naj bi izhajalo, da dodelitev stanovanja z imetništvom stanovanjske pravice dokazuje, da je šlo za odvzem in ne za svobodno razpolaganje, namreč pritožnica ne pojasni. Glede na predpise o razlastitvi, ki so veljali v času sklenitve pravnega posla, pritožnica tudi zgolj s pavšalnim sklicevanjem na "razpoložljive dokaze v upravnih spisih", ne izkaže, da bi bile nepremičnine odvzete brez kakršnekoli odškodnine, če imetniki pravice uporabe ne bi sklenili pogodbe. Ker gre za pogodbo, ki je bila sklenjena leta 1986, ustavne pritožbe tudi ne more utemeljiti s pavšalnim zatrjevanjem, da so bile takratne družbene okoliščine takšne, da je bila prisiljena skleniti pogodbo, in takšne, da niso dopuščale izpodbijanja pogodbe niti v okviru zastaralnih rokov.

6.Okoliščina, da naj bi upravni organ v pritožničinem primeru odločal drugače kot v drugih primerih, pa ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Za kršitev pravice do enakega varstva pravic zaradi neenakega obravnavanja bi šlo, če bi Vrhovno sodišče v pritožničinem primeru odločilo drugače, kot odloča v drugih enakih primerih. Očitek o odstopu od sodne prakse pa je mogoče utemeljevati le z drugačnimi odločitvami sodišč višje ali vsaj iste stopnje. Da bi v enakih primerih kot je obravnavani Vrhovno sodišče odločalo drugače, pa pritožnica ne zatrjuje.

7.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan