Jedro

Upravičen interes je za pravni standard, ki ga sodišče v konkretnem primeru dopolni po intenciji zakona in na podlagi namena stvari. Pri tem sodišče upošteva vsa najrazličnejša dejanska stanja, ki nastajajo pri delitvi stvari in skupnega premoženja. Izmed množice okoliščin, ki utegnejo biti pomembne pri presoji močnejšega interesa mora med drugim vzeti v obzir poklicno dejavnost udeležencev, usposobljenost za uporabo določene stvari, lastništvo sosednjih nepremičnin, stanovanjske razmere, osebne potrebe in interese, zanimanja, itd..

Sodišče prve stopnje je utemeljeno upoštevalo sprtost udeležencev postopka, lastništvo sosednjih zemljišč ter možnost dostopa iz sosednjih zemljišč do nepremičnin, kar je vse skupaj prevladalo na interesom predlagateljice po ukvarjanju s sadjarstvom.

Nasprotna udeleženka je tekom postopka umrla, na kar je bilo sodišče opozorjeno po izdaji prvostopenjskega sklepa. Ker ima nasprotna udeleženka pooblaščenca, postopka ni treba prekinjati; sklep pa se mora kljub temu glasiti na dediče umrle osebe. Pritožbeno sodišče je zato po uradni dolžnosti označbo nasprotne predlagateljice v uvodu sklepa ustrezno spremenilo

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdelilo solastne nepremičnine: parc. št. 183 in parc. št. 184, obe vpisani v vl. št. 2012, k.o. X ter parc. št. 720/1, parc. št. 720/2, parc. št. 720/3 in parc. št. 803/1, vse vpisane v vl. št. 1544, k.o. Y, pri katerih so kot solastniki vknjiženi predlagateljica in nasprotna udeleženca, vsak do 1/3. Nasprotnemu udeležencu J. E. je naložilo plačilo 117,12 EUR predlagateljici in 64,45 EUR nasprotni udeleženki, vse v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa, skupaj z obrestmi. Na nepremičninah, ki so pripadle v last nasprotnemu udeležencu J. E. je sodišče do trenutka plačila navedenih zneskov ustanovilo zastavno pravico v korist predlagateljice in nasprotne udeleženke. Ustavilo je postopek glede delitve solastnih premičnin ter določilo, da skupni stroški postopka znašajo 7.558,36 EUR.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pritožuje predlagateljica. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep delno spremeni, tako da njej (in ne nasprotni udeleženki) dodeli nepremičnino z novo parc. št. 183/3, nasprotni udeleženki pa v zameno nepremičnini z novima parc. št. 183/1 in 184/2. J. E. naj posledično naloži drugačno pačilo 64,45 EUR in 117,12 EUR. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Meni, da bi sodišče pri odločitvi moralo vpogledati tudi v predloženo izvedeniško mnenje izvedenca za gradbeno stroko A. B. ki ga je predlagateljica pridobila izven pravde oziroma izvedenca zaslišati. Dodaja, da je sodba brez razlogov in se je kot take ne da preizkusiti, ker ne vsebuje opredelitve do variant 1 in 3, ki jih je sestavil izvedenec geodetske stroke V. Z. Uveljavlja tudi zmotno uporabo materialnega prava, saj je močnejši interes za zemljišče s parc. št. 184, k.o. X izkazala predlagateljica in ne nasprotna udeleženka. Izpostavlja, da je ves čas svoj upravičeni interes izkazovala z željo po ukvarjanju s sadjarstvom, ki ga bi na navedeni parceli izvajala tudi v prihodnje, nasprotna udeleženka pa nasprotno svojega interesa sploh ni utemeljila. V zvezi s presojo močnejšega interesa se sklicuje tudi na sodno prakso pritožbenih sodišč. V zvezi s potjo, ki naj bi bila odločilni razlog, da je sodišče predlagateljici namenilo del zemljišča na parc. št. 183, k.o. X, pa uveljavlja zmotno ugotovljeno dejansko stanje, saj predložene fotografije in katastrski izpiski ne izkazujejo današnjega stanja. Glede na zaključek sodišča, da bi se takšna pot lahko ponovno uredila, dodaja, da bi slednje moralo določiti tudi o višini vlaganj za takšno ureditev. Pri delitvi bi sodišče moralo upoštevati tudi manjvrednost predlagateljičinih parcel, po katerih bo tekla pot ter dodaja, da bi pot morala biti široka najmanj 3 metre. Dodaja, da je na dodeljeni parceli sicer resnično mogoča zasaditev sadnih dreves, a je to povezano s številnimi stroški, ki bi jih sodišče moralo upoštevati. Napadena odločba tudi nima razlogov o predlogu za civilno delitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je nasprotna udeleženka tekom postopka umrla, na kar je bilo sodišče opozorjeno v vlogi z dne 22. 4. 2011 (list. št. 439), tj. po izdaji prvostopenjskega sklepa. Ker ima nasprotna udeleženka pooblaščenca, postopka ni treba prekinjati (100. člen ZPP); sklep pa se mora kljub temu glasiti na dediče umrle osebe. Pritožbeno sodišče je zato po uradni dolžnosti označbo nasprotne predlagateljice v uvodu sklepa ustrezno spremenilo (1).

5. Po 69. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) ima solastnik vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen ob neprimernem času. Če se solastniki ne morejo sporazumeti, mora o načinu delitve odločiti sodišče. Po 70. členu SPZ se v nepravdnem postopku delitev opravi tako, da dobijo solastniki v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičeni interes. V konkretnem primeru je sodišče s pomočjo izvedencev ugotovilo, da je nepremičnino, ki je v solastnini udeležencev delitvenega postopka, mogoče fizično deliti v naravi, zato so očitki pritožbe, da bi se moralo opredeliti še do predloga za civilno delitev, neutemeljeni. Do civilne delitve namreč pride le, če fizična delitev v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti oziroma le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari (četrti odstavek 70. člen SPZ). Pritožba tudi neutemeljeno navaja, da bi se sodišče pri ocenjevanju možnih variant parcelacije moralo opredeliti še do prve in tretje variante parcelacije, ki ju je predlagal izvedenec geodetske stroke V. Z. Ker predlagateljici ni ustrezala nobena od predlaganih treh variant, nasprotna udeleženca pa sta se strinjala z delitvijo solastnine po drugi varianti, je sodišče tako pravilno upoštevalo večinski interes in se odločilo za to varianto. Ob tem velja poudariti, da se je prav ta varianta najbolj približala temu, da so solastniki v naravi pridobili zemljišča približno enakih vrednosti. Pritožba se nadalje neutemeljeno sklicuje na izven pravde pridobljeno izvedensko mnenje A. B.. Takega mnenja namreč sodišče ne sme obravnavati kot izvedenskega mnenja, temveč zgolj kot del strankinih navedb (2). Tovrstno mnenje tako pravilno ni bilo zajeto v dokaznem sklepu izpodbijane odločbe, saj ni šlo za dokazni predlog, temveč za del trditvene podlage predloga za razdelitev solastnine.

6. Pritožba graja odločitev sodišča glede nepremičnin parc. št. 183 in 184, k.o. X, zato velja pritožnici odgovoriti v tem obsegu (3). Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede presoje upravičenega interesa. Gre namreč za pravni standard, ki ga sodišče v konkretnem primeru dopolni po intenciji zakona in na podlagi namena stvari (4). Pri tem sodišče upošteva vsa najrazličnejša dejanska stanja, ki nastajajo pri delitvi stvari in skupnega premoženja. Izmed množice okoliščin, ki utegnejo biti pomembne pri presoji močnejšega interesa mora med drugim vzeti v obzir poklicno dejavnost udeležencev, usposobljenost za uporabo določene stvari, lastništvo sosednjih nepremičnin, stanovanjske razmere, osebne potrebe in interese, zanimanja, itd. (5).

7. V konkretnem primeru sta interes po parceli št. 184, k.o. X izkazovali tako predlagateljica kot tudi pokojna nasprotna udeleženka, zato se je sodišče prve stopnje pravilno ukvarjalo z vprašanjem močnejšega interesa. Ob tem je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno štelo, da je močnejši interes za navedeno parcelo zaznati pri nasprotni udeleženki. Ta sicer na izrecno vprašanje sodišča ni podala jasnega odgovora, kako konkretno bi navedeno parcelo uporabljala, vendar pa je tekom celotnega postopka izražala interes, da naj se delitev opravi tako, da ne bo vodila v nadaljnje spore s predlagateljico. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno upoštevalo sprtost udeležencev postopka, lastništvo sosednjih zemljišč ter možnost dostopa iz sosednjih zemljišč do nepremičnin z novo parc. št. 183/1 in 184/2, kar je vse skupaj prevladalo nad interesom predlagateljice po ukvarjanju s sadjarstvom (6). Ker je nasprotnemu udeležencu J. E. v izključno last in posest dodelilo jugozahodni del parcele št. 183, k.o. X (z novo parcelno število 183/2) ter severovzhodni del parcele št. 184, k.o. X (z novo parc. št. 184/1), je pravilno upoštevalo tudi, da bi bilo (v primeru dodelitve severnega dela parcele št. 183 M. B.) potrebno po nepremičnini J. E. ustanavljati še služnost poti in voženj. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je dostop do severnega dela parcele št. 183 mogoč po nepremičninah parc. št. 185/1, 185/2 in 185/4, je prvostopenjsko sodišče pravilno upoštevalo tudi povezanost sosednjih in dodeljenih zemljišč in severni del zemljišča z novo parc. št. 183/1 in 184/2 dodelilo predlagateljici. O navedenem dostopu se je sodišče prepričalo tako na ogledu kot tudi z vpogledom v fotografije in kopije katastrskega načrta, ki sta jih predložila nasprotna udeleženca. Ob tem pritožba neutemeljeno navaja, da današnja pot ne ustreza nekdanji poti iz leta 1990. Bistveno je, da je sodišče ugotovilo možnost dostopa predlagateljice iz sosednjega zemljišča, ki je nesporno v njeni lasti, na dodeljeni del parcele. Glede na ugotovitev, da predlagateljica za dostop do svoje stanovanjske hiše tudi danes uporablja dobršen del poti, ki je bila nekdaj vrisana v kataster, na predlagateljičinih parcelah pa ni objektov (razen manjši kozolec), ki bi ovirali vzpostavitev nekdanje poti, je sodišče pravilno zaključilo, da je vzpostavitev nekdanje poti možna. Pritožba se nadalje neutemeljeno sklicuje, da del poti poteka tudi po parc. št. 186, k.o. X, ki ni v njeni lasti, saj je sodišče ugotovilo, da predlagateljica za dostop do svoje stanovanjske hiše že danes uporablja tudi ta del poti, zato ni razlogov, da to ne bi bilo mogoče tudi v prihodnje. Ponovna vzpostavitev poti tudi ni povezana s pretiranimi stroški, predlagateljica pa šele v pritožbi navaja, da bi pot morala biti primerna za vsa vozila in široka tri metre. Navedeno dejstvo je pritožbena novota, ki je pritožbeno sodišče ni dolžno upoštevati, saj pritožnica ni izkazala, da je brez svoje krivde ni mogla uveljavljati prej (1. odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP). Iz istega razloga pritožbeno sodišče ni upoštevalo pritožbenih navedb glede neupoštevanja bodočih vlaganj v dodeljeno parcelo, da bi bila ta lahko primerna za sadjarstvo.

8. Po povedanem pritožba ni utemeljena, sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 33. členom ZNP), zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 33. členom ZNP).

(1) Primerjaj Sodbo VS RS št. II Ips 655/2001 z dne 17. 10. 2002 in Ude, L. in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 325. (2) Takšen izvedenec je zgolj pomočnik stranke, ki ji s stališča svoje stroke pomaga utemeljiti njene trditve o dejstvih.

(3) Odločitev glede delitve solastnine na nepremičninah parc. št. 720/1, 720/2, 720/3 in parc. št. 803/1, vse k.o. Y s pritožbo ni izpodbijana.

(4) V pritožbi izpostavljena odločba Višjega sodišča v Kopru I Cp 1274/2004 z dne 21. 3. 2006 v konkretni zadevi ni uporabljiva, saj se nanaša na drugačno dejansko stanje. Interesu po nadaljnjem ukvarjanju s kmetijstvom je v omenjeni zadevi nasproti stal interes po oddaji zemlje v zakup, na kar pa se v konkretnem primeru nasprotna udeleženka ni sklicevala.

(5) Povzeto po Rijavec, V., Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 358. (6) Razlogi sklepa so v konkretnem primeru drugačni od tistih v odločbi Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1188/2004 z dne 13. 4. 2005, na katere se sklicuje pritožba. Sodišče prve stopnje je namreč utemeljilo, zakaj je navedeni del nepremičnine dodelilo prav nasprotni udeleženki.