Jedro

Tožeča stranka navaja, da ima vloženih več tožb zaradi neupravičene uporabe njenih reklamnih panojev. Konkretna tožba se nanaša na plačilo uporabnine 113.400,00 EUR s pripadki. Torej ima tožeča stranka več odprtih terjatev in ta v obravnavanem sporu neprimerno presega dolžni znesek sodne takse. Tožeča stranka si očitno obeta uspeh v pravdi, sicer tožbe ne bi vložila. V primeru uspeha bo lahko poravnala dolžno sodno takso. Zato je v dejanskih okoliščinah te zadeve sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse. Pravilno je tudi odločilo, da se tožeči stranki odloži plačilo sodne takse. Zmotno je le določilo rok odloga.

Izrek

I. Pritožba zoper I. točko izreka se zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi zoper II. točko izreka se ugodi in se spremeni tako, da se tožeči stranki odloži plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje do pravnomočnosti odločbe o glavni stvari.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (I. točka izreka). Tožeči stranki je odložilo plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje za 24 mesecev od vložitve predloga za oprostitev oziroma odlog oziroma obročno plačilo sodne takse z dne 15. 12. 2022 (II. točka izreka). Iz podatkov bilance stanja na 31. 12. 2021 je ugotovilo, da so tako sredstva kot obveznosti do virov sredstev tožeče stranke znašale 55.620,60 EUR, imela je negativni čisti poslovni izid poslovnega leta -18.003,63 EUR, po podatkih izkaza poslovnega izida od 1. 1. do 21. 12.2021 ni imela čistih prihodkov od prodaje, upoštevaje preneseni dobiček 60.476,51 EUR in negativno izgubo obračunskega obdobja je bilančni dobiček znašal 42.442,88 EUR. Tožeča stranka ima odprt en transakcijski račun, stanje je na 10. 1. 2023 znašalo 118,97 EUR. V obdobju zadnjih treh mesecev ni imela rednih prilivov. Upoštevaje predvsem višino bilančnega dobička ima tožeča stranka brez ogrožanja svoje dejavnosti dovolj sredstev za plačilo takse tako, da niso podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Upoštevaje predložene izpiske iz transakcijskega računa tožeča stranka brez ogrožanja dejavnosti ne razpolaga s sredstvi za takojšnje plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje 2.115,00 EUR, plačilo katere lahko upoštevaje višino bilančnega dobička zagotovi v roku 24 mesecev.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščeni odvetniški družbi iz razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 2. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da ima res izkazan bilančni dobiček, vendar ne 42.442,88 EUR, ampak 30.059,54 EUR. Bilančnega dobička ni moč enačiti z dejanskim oziroma realnim stanjem oziroma plačilno sposobnostjo družbe. Bilančni dobiček je zgolj računovodski izkaz, ki se ne more izplačati, če družba nima denarja na TRR, saj družba tega denarja de facto nima. Stanje družbe na TRR je pokazatelj dejanske plačilne sposobnosti. Bilančni dobiček, kot računovodski izkaz, je samo vrednostni papir, ki ga ni mogoče izplačati dokler nima družba toliko sredstev oziroma dejanskega denarja na TRR. Višina sodne takse je tako visoka, da sama po sebi pomeni za tožečo stranko in njeno premoženje ogrožanje dejavnosti. Potrebno je upoštevati, da ima vloženih več tožb zaradi neupravičene uporabe njenih reklamnih panojev, torej skupni znesek vseh sodnih taks predstavlja približno 15.000,00 EUR. Tožbo je potrebno vložiti, da si zagotovi sredstva za poslovanje in da ne bi terjatev zastarala. Sodišče je napačno določilo odlog plačila 24 mesecev od vložitve predloga. Moralo bi upoštevati, da odlog prične teči šele po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je vpogledalo v zadnjo javno objavljeno bilanco stanja na AJPES za leto 2021, ne v predloženo bilanco stanja tožeče stranke za prvih 11 mesecev leta 2022 (priloga A 32 spisa). V pritožbi utemeljeno navaja, da ima res izkazan bilančni dobiček, vendar ne 42.442,88 EUR, ampak 30.059,54 EUR, kolikor znaša za zadnje obdobje poročanja pred vložitvijo predloga. Vendar to bistveno ne vpliva na odločitev.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima tožeča stranka bilančni dobiček, da ima odprt en transakcijski račun, na njem stanje 118,97 EUR, da v zadnjih treh mesecih ni imela rednih prilivov in da znaša sodna taksa 2.115,00 EUR (4. in 5. točka obrazložitve sklepa). Te ugotovitve pritožbeno niso sporne.

6. Bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti1. Tožeča stranka sicer navaja, da je bilančni dobiček zgolj računovodski izkaz, ki se ne more izplačati, če družba nima denarja na TRR, vendar to ni edino premoženje tožeče stranke. V skladu s 5. odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) mora sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks za pravno osebno, kot je tožeča stranka, upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Tožeča stranka navaja, da ima vloženih več tožb zaradi neupravičene uporabe njenih reklamnih panojev. Konkretna tožba se nanaša na plačilo uporabnine 113.400,00 EUR s pripadki. Torej ima tožeča stranka več odprtih terjatev in ta v obravnavanem sporu neprimerno presega dolžni znesek sodne takse. Tožeča stranka si očitno obeta uspeh v pravdi, sicer tožbe ne bi vložila. V primeru uspeha bo lahko poravnala dolžno sodno takso. Zato je v dejanskih okoliščinah te zadeve sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse. Pravilno je tudi odločilo, da se tožeči stranki odloži plačilo sodne takse. Zmotno je le določilo rok odloga. V skladu z drugim odstavkom 11. člena ZST- 1 sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 24 mesecev, razen če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas. V obravnavani zadevi vložena tožba zaradi plačila terjatve 113.400,00 EUR s pripadki predstavlja izjemno okoliščino v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZST-1, da je utemeljen odlog plačila sodne takse 2.115,00 EUR do pravnomočnosti odločbe o glavni stvari2. Zato je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo izpodbijano I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje. Ugodilo je pritožbi zoper II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje in jo ustrezno spremenilo (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

7. Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker jih ni opredeljeno zahtevala (drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Sklepi VSL I Cpg 384/2020, I Cpg907/2012, II Cpg 836/2016, III Ip 47/2014, III Ip 4455/2013, II Ip 4349/2014, I Cpg 585/2018, II Ip 2268/2015. 2 Sklep VSL I Cpg 317/2017.