Jedro

Dejanje pravne pomoči, za katero se tožnik zavzema v prošnji za BPP, t.j. odvetniška storitev sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo, je bilo opravljeno že dne 30. 5. 2017, torej pred dnevom, ko je bila vložena prošnja za dodelitev BPP. To pomeni, da glede na drugi odstavek 11. člena ZBPP toženka ni imela podlage, da bi tožniku odobrila BPP, saj gre za dejanje, ki je bilo že opravljeno pred samo vložitvijo prošnje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila prošnjo tožnika (v nadaljevanju tudi prosilec) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 26. 6. 2018 za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kopru P 437/2016 z dne 21. 3. 2017. Kot izhaja iz obrazložitve, je bila pritožba zoper sodbo že vložena, in sicer dne 30. 5. 2017. Skladno z drugim odstavkom 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) pa BPP zajema tiste stroške postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. Dejanje pravne pomoči, za katero se prosilec zavzema v prošnji za BPP, t.j. odvetniška storitev sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo, je bilo opravljeno dne 30. 5. 2017, torej pred dnevom, ko je bila vložena prošnja za dodelitev BPP. Prosilec bi moral za BPP zaprositi že pred vložitvijo same pritožbe, ker pa je prošnjo vložil šele 26. 6. 2018, jo je vložil prepozno. Posledično za že opravljena dejanja pravne pomoči BPP ni mogoče dodeliti. Glede na navedeno ni izpolnjen eden izmed zakonskih pogojev iz 24. člena ZBPP, ki mora biti izpolnjen poleg pogoja materialnega stanja prosilca, zato je toženka prošnjo zavrnila skladno z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP.

2. Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja, zato vlaga tožbo v kateri navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita in neskladna z Ustavo RS, saj toženka brez upoštevanja 25. člena Ustave RS tožniku krati pravico do kvalificirane in učinkovite pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kopru P 437/2016 z dne 21. 3. 2017. V tem postopku je pritožbo zoper sodbo vložil tožnik, ki je nesposoben pred organi in sodišči varovati svoje pravice in koristi. Sodišču zato predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi in vrne toženki v ponovno odločanje.

3. Toženka na tožbo vsebinsko ni odgovorila, je pa sporočila, da vztraja pri svoji odločitvi in razlogih zanjo ter poslala upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Upravičenec oziroma oseba, ki je po 10. členu ZBPP lahko upravičenec do BPP, lahko zaprosi za BPP v katerikoli fazi postopka (na primer ob začetku izvensodnega ali sodnega postopka), kakor tudi v katerikoli fazi postopka, ki že teče (prvi odstavek 11. člena ZBPP). Ne glede na to pa iz določbe drugega odstavka 11. člena tega zakona izhaja, da dodeljena BPP zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. Navedeno pomeni, da za že nastale stroške sodnega postopka oziroma za že opravljena dejanja pravne pomoči ni mogoče odobriti BPP.

6. V obravnavanem primeru je tožnik dne 26. 6. 2018 vložil prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kopru P 437/2016 z dne 21. 3. 2017. Iz podatkov spisa izhaja, da je bilo dejanje pravne pomoči, za katero se tožnik zavzema v prošnji za BPP, t.j. odvetniška storitev sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo, opravljeno že dne 30. 5. 2017, torej pred dnevom, ko je bila vložena prošnja za dodelitev BPP. To pomeni, da glede na drugi odstavek 11. člena ZBPP toženka ni imela podlage, da bi tožniku odobrila BPP, saj gre za dejanje, ki je bilo že opravljeno pred samo vložitvijo prošnje. Da za že nastale stroške pravne pomoči ni mogoče odobriti BPP, izhaja tudi iz sodne prakse VS RS (glej sodbo X Ips 296/2014 in I Up 1701/2006).

7. Izpodbijana odločba je bila torej pravilno sprejeta na zgoraj navedeni materialnopravni podlagi, zato pavšalni trditvi tožnika, da je bilo z njo poseženo v njegove ustavne pravice, ni mogoče pritrditi. Namen BPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe (prvi odstavek 1. člena ZBPP), vendar pa pod pogoji in po postopku, ki ga določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). Ker torej tožnik prošnje za dodelitev BPP za vložitev pritožbe ni vložil pravočasno, ni upravičen do dodelitve BPP za že opravljena dejanja.

8. Tožbeni ugovor, da je pritožbo zoper sodbo vložila nesposobna oseba, za ta postopek ni relevanten, saj presoja pravilnosti vložene pritožbe ni predmet tega postopka. Sodišče zato teh navedb v obravnavanem upravnem sporu, ko odloča o zakonitosti akta o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP, ne more upoštevati.

9. Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa tudi ni našlo kršitev pravil postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

10. V zadevi je sodišče odločilo na nejavni seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj dejansko stanje, ki je pravnorelevantno, med strankama ni sporno.