Jedro

Določba 311. člena ZPP določa, da sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je zapadla do konca glavne obravnave. Če terjatev do konca glavne obravnave ne zapade, mora sodišče tožbeni zahtevek zavrniti in takšna presoja pomeni ne le procesno pravno odločitev temveč tudi odločitev po materialnem pravu. Določbo prvega odstavka 18. člena ZOZP, da je z zavarovanjem krit sorazmerni del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev, je razumeti tako, da bo šele s poplačilom odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote zapadla v plačilo zavarovana terjatev tožeče stranke. Drugačna razlaga bi pomenila, da sta poplačilo ostalih oškodovancev in višina zavarovalne vsote, kot pravni dejstvi, ki se morata uresničiti, da bo smela terjati poplačilo tožeča stranka, sami sebi namen. Pa nista, ker ju je potrebno razlagati tako, da je šele z njuno izpolnitvijo, tožeča stranka pridobi pravico terjati izpolnitev obveznosti in šele tedaj začne teči zastaranje njene terjatve.

Izrek

I. Pritožba glede I. točke izreka sodbe za izpodbijanih 66.178,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do izpolnitve in glede izpodbijane II. točke izreka se zavrne in se v tem obsegu potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 454/2016 z dne 4. 6. 2018 izreklo: ″I. Tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki glasi: Tožena stranka, T. d.d. je dolžna plačati tožeči stranki, Zavodu ... znesek 78.639, 80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do izpolnitve ter povrniti pravdne stroške tega postopka v roku 15 dni, po prejemu pisnega odpravka prvostopne sodbe, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila, se zavrne. II. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki pravdne stroške v višini 30,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.″

2. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja: (-) da se je 15. 11. 2011 na K. izven naselja C , iz smeri Š., zgodila prometna nesreča, v kateri je bil eden od obeh oškodovancev, J. T., zavarovanec tožeče stranke; (-) da je prometno nesrečo povzročila voznica, ki je imela v času nezgode svoje vozilo zavarovano pri toženi stranki in je bila s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Celju opr. št. I K 11052/2012 z dne 28. 1. 2013 spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po prvem odstavku 323. člena KZ-1; (-) da je oškodovancu (svojemu zavarovancu) tožeča stranka z odločbo št. 21-9302216 z dne 13. 6. 2013 priznala I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe izven dela, z odločbama št. 2 1 9302216 z dne 3. 1. 2014 (1. št. A 3) in št. 21 9302216 z dne 23. 5. 2014 (1. št. A 4) pa mu je odmerila višino invalidske pokojnine v znesku 310,95 EUR mesečno od 25. 2. 2013 dalje ter pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v znesku 146,06 EUR mesečno od 7. 4. 2014 dalje; (-) da je v letih 2013, 2014 in 2015 tožeča stranka oškodovancu izplačala 9.415,86 EUR iz naslova pravice do invalidske pokojnine in 3.332,57 EUR iz naslova dodatka za pomoč in postrežbo, zaradi izpada prilivov iz naslova prispevkov za pokojninsko invalidsko zavarovanje pa je tožeči stranki nastala škoda 66.189,88 EUR , od česar je tožena stranka že plačala 307,51 EUR, tako da tožeča stranka skupaj vtožuje 78.639,89 EUR; (-) da 18. člen ZOZP določa, da so z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti kriti tudi odškodninski zahtevki zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje in, da obvezno zavarovanje pokriva sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se določi v kapitaliziranem znesku glede na preostalo delovno dobo in starost poškodovanca, ki sta potrebni za pridobitev pravice do starostne pokojnine, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote (prvi odstavek 18. člena ZOZP); (-) da tožeča stranka ne more biti uspešna s sklicevanjem, da je pravni temelj za povrnitev škode za obdobje 1. 1. 2013 do 31. 12. 2015 ZPIZ-2, ki je v prvem odstavku 190. člena, veljavnem od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2015, določal, da tožeča stranka lahko zahteva povrnitev povzročene škode od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil invalidnost, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca, v drugem odstavka 193. člena ZPIZ-2 pa določa, da odškodnina, ki jo ima zavod pravico zahtevati, obsega nastale stroške in celotne zneske pokojnine oziroma drugih dajatev, ki jih izplačuje zavod, ne glede na omejitve, določene v drugih zakonih, ker ne gre za ureditev, ki bi bila lex specialis v razmerju do določb ZOZP; (-) da zato tožeča stranka od tožene stranke za obravnavano obdobje ne more uspešno terjati povračila celotne vtoževane škode, temveč le sorazmerni del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kot to določa 18. člen ZOZP, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote; (-) da je neutemeljen tožbeni zahtevek za povračilo izplačane invalidske pokojnine in dodatka za pomoč in postrežbe, ker ji ZOZP te pravice ne daje; (-) da ni sporno, da sta zoper toženo stranko in na podlagi zavarovalne police o obveznem zavarovanja v prometu v zvezi s prometno nesrečo z dne 15. 11. 2011 še v teku pravdna postopka, v katerih zahtevata plačilo odškodnine neposredna oškodovanca (pravdni postopek P 377/2013 prvega neposrednega oškodovanca J. T. in pravdni postopek P 619/2017 drugega neposrednega oškodovanca S. M., oba pred Okrožnim sodiščem v Celju), zato vtoževana terjatev iz naslova sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko invalidsko zavarovanje še ni zapadla in da je zato tudi ta del tožbenega zahtevka zavrnjen.

3. Zoper to sodbo je pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava skladno z določbo 338.člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, toženi stranki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov tožeče stranko oziroma podredno, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da delno ugodi zahtevku tožeče stranke tako, da se izrek glasi: ″Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačali 66.178,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do izpolnitve in ji povrniti stroške pravdnega postopka.″

4. Pritožba povzema, da je z izpodbijano sodbo bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo 78.639,80 EUR, od tega znaša škoda iz naslova izplačanih dajatev (invalidskih pokojnin in dodatka za pomoč in postrežbo za leta 2013, 2014 in 2015) 12.748,57 EUR ter škoda iz naslova izpada prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 66.178,88 EUR, ter tožeči stranki naložilo plačilo 30,00 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

5. Pritožba pojasni, da glede na sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 33/2017 z dne 25. 7. 2017, tožeča stranka zoper zavrnilni del zahtevka za vračilo škode iz naslova izplačanih dajatev ne vlaga pritožbe.

6. Pritožba pa se vlaga glede škode iz naslova izpadlih prispevkov iz PIZ po ZOZP in tožeča stranka izpodbija sodbo v zavrnilnem delu glede izpada prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (za 66.178,88 EUR) in stroškovnem delu sodbe na podlagi 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju: ZOZP).

7. Pritožba trdi, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo zahtevek za plačilo škode po določbi 18. člena ZOZP in tožeči stranki naložilo plačilo stroškov postopka, ker je materialnopravno zmotno stališče prvostopnega sodišča, da je zahtevek tožeče stranke neutemeljen po temelju, zato ker ostali oškodovanci s svojimi zahtevki še niso v celoti poplačani.

8. V predmetni zadevi med strankama ni sporno, da je zavarovanec tožene stranke s kaznivim dejanjem povzročil prometno nesrečo, v kateri se je hudo poškodoval zavarovanec tožeče stranke T. J. Prav tako ni sporno, da je bila slednjemu zaradi posledic škodnega dogodka priznana pravica do invalidske pokojnine. Z izpadom sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pritožniku nastaja škoda. Škoda nastane in dospe z dnem priznanja pravice do invalidske pokojnine in posledično s prenehanjem vključitve zavarovanca v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Med strankama je sporna višina škode in vrstni red poplačila le-te.

9. Pritožba meni, da v konkretnem primeru ni sporen temelj zahtevka, zato bi prvostopno sodišče moralo odločiti o temelju zahtevka (z vmesno sodbo). Dejstvo, da neposredni oškodovanci še niso v celoti poplačani in da so njihovi zahtevki še sporni, po mnenju tožeče stranke nikakor ne more biti razlog za zavrnitev zahtevka po temelju, ampak navedeno dejstvo lahko vpliva zgolj na višino škode in vrstni red poplačila.

10. Pritožba pove, da je v primeru škode iz naslova izpada prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje potrebno upoštevati dejstvo, da gre za bodočo škodo, katere posebnost je prav v tem, da jo je mogoče uspešno sodno uveljavljati že pred njenim (gotovim) nastankom. Pravna podlaga za vnaprejšnje uveljavljanje bodoče škode je opredeljena v določbi 182. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), ki pomeni izjemo od sicer zahtevane ″zapadlosti terjatve″. Ker ZOZP pojma zapadlosti terjatve ne opredeljuje, je potrebno uporabiti ureditev določbe OZ. Po določbi 165. člena OZ se odškodninska obveznost šteje zapadla od trenutka nastanka škode. Tako v trenutku nastanka škode oškodovanec pridobi zahtevek za povračilo škode, za povzročitelja škode pa nastane dolžnost (obveznost), ki takrat tudi zapade, povzročeno škodo povrniti.

11. Pritožba vztraja, da prvi odstavek 18. člena ZOZP z dikcijo ″šele po plačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev do višine zavarovalne vsote″ ne določa zapadlosti zahtevka tožeče stranke, ampak določa le vrstni red poplačila. V primeru, če bi tožeča stranka z vložitvijo tožbe čakala na pravnomočno odločitev v zadevi med toženo stranko in neposrednimi oškodovanci oziroma na poplačilo oškodovancev, bi zahtevek za plačilo škode zastaral. S pravnega vidika je povsem nedopustno, da tožeča stranka znotraj zastaralnih rokov ne bi imela možnosti uveljavljati svojih zahtevkov.

12. Nadalje pritožba pove, da se sodišče prve stopnje se ni opredeljevalo do pravnega vprašanja, kdaj terjatev po 18. členu ZOZP tožeče stranke sploh zapade. Nelogično in materialnopravno sporno je slediti stališču, da bo terjatev tožeče stranke zapadla šele po plačilu ostalih oškodovancev. V kolikor bo v odškodninskih sporih med neposrednimi oškodovanci in toženo stranko dosojeno, da je tožena stranka (zavarovalnica) dolžna plačevati doživljenjsko rento, trenutek dokončnega poplačila oziroma dospelosti terjatve sploh ne bi nastopil oziroma bi nastopil šele s smrtjo oškodovanca. Tožeča stranka tako ne more priti do poplačila svoje terjatve, kljub temu, da vsota kritja iz zavarovalne police v konkretnem primeru močno presega vsoto vseh do sedaj znanih potencialnih terjatev iz škodnega dogodka. To pa je pravno sporno in še razlog več, zakaj 18. člen ZOZP z dikcijo ″šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov″ ne more določati oziroma pomeniti zapadlosti zahtevka.

13. Tožeča stranka je priglasila stroške pritožbe.

14. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

15. Pritožba ni neutemeljena.

16. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na morebitne kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

17. Izpodbijana sodba ima po mnenju pritožbenega sodišča razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in razumljivi in jih pritožbeno sodišče sprejema kot pravilne, na ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje zadosti jasno in prepričljivo pojasnilo, katera dejstva šteje za dokazana.

18. Pritožbeno sporno je ali je po materialnem pravu pravilna presoja sodišča prve stopnje, da vtoževana terjatev tožeče stranke za škodo iz naslova izpada prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje še ni zapadla v plačilo in je zato tožba preuranjeno vložena ter je zato bilo tožbeni zahtevek kot takšen po določbi 311. člena ZPP zavrniti.

19. Določba 311. člena ZPP določa, da sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je zapadla do konca glavne obravnave. Če terjatev do konca glavne obravnave ne zapade, mora sodišče tožbeni zahtevek zavrniti in takšna presoja pomeni ne le procesno pravno odločitev temveč tudi odločitev po materialnem pravu.

20. Sodišče prve stopnje je sporno zadevo presojalo po določbi 193. člena ZPIZ-21, in glede na uveljavljeno sodno prakso2, kar ni pritožbeno sporno, ob upoštevanju specialne ureditve po 18. členu ZOPZ3, če je škoda nastala v posledici prometne nesreče. ZPIZ-2 le na splošno ureja regresne zahtevke tožeče stranke, ZOZP pa ureja obvezna zavarovanja v prometu in je zato lex specialis in ravno zato je potrebno po določbah ZOZP presojati regresne zahtevke v zvezi z nastalo škodo v posledici prometnih nesreč.

21. Pritožba meni, da je njena terjatev zapadla v plačilo, takoj ko je nastopil trenutek, ko je lahko izračunala svojo škodo, ne glede na določbo prvega odstavka 18. člena ZOZP, ki za predmet vtoževane terjatve: ″škoda iz naslova izpada prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 66.189,88 EUR, sestavljen iz skupne vsote prispevkov, ki bi morali biti plačani v obdobju od dneva priznanja pravice do dajatve (invalidska pokojnina 25. 2. 2013) do zadnjega dneva meseca pred mesecem vložitve tožbe, prispevka za tekoči mesec, ko se vlaga odškodninski zahtevek in vsote kapitalizirane vrednosti bodočih zapadlih prispevkov za obdobje od 1. 8. 2016 do 1. 8. 2042 (ko bi zavarovanec pridobil pravico do starostne pokojnine, saj naj bi tedaj glede na ZPIZ-2 dopolnil 40 let pokojninske dobe)″, določa, da je z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti krit sorazmerni del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote.

22. Pritožbeno stališče je zmotno.

23. Določbo prvega odstavka 18. člena ZOZP, da je z zavarovanjem krit sorazmerni del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev, je razumeti tako, da bo šele s poplačilom odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote zapadla v plačilo zavarovana terjatev tožeče stranke. Drugačna razlaga bi pomenila, da sta poplačilo ostalih oškodovancev in višina zavarovalne vsote, kot pravni dejstvi, ki se morata uresničiti, da bo smela terjati poplačilo tožeča stranka, sami sebi namen. Pa nista, ker ju je potrebno razlagati tako, da je šele z njuno izpolnitvijo, tožeča stranka pridobi pravico terjati izpolnitev obveznosti in šele tedaj začne teči zastaranje njene terjatve4. 24. Pri tem tudi višina zavarovalne vsote, četudi bi zadoščala za kritje vseh odškodninskih zahtevkov, kritih z obveznim zavarovanjem v prometu, na drugačno razlago zapadlosti terjatve tožeče stranke ne vpliva.

25. Glede na to je po stališču pritožbenega sodišča pritožba neutemeljena in je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek glede vtoževanega sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 66.189,88 EUR zavrnilo.

26. Pritožba izreka o stroških postopka ni konkretno izpodbijala, razen v posledici morebitnega uspeha glede glavne stvari, preizkus po uradni dolžnosti pa ni pokazal kakšnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zmotne uporabe materialnega prava.

27. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke glede izpodbijane I. točke izreka sodbe za znesek 66.178,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe in glede II. točke izreka (glede stroškov postopka) sodbe kot neutemeljeno zavrnilo in v tem obsegu potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

28. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP).

1 Določba 193.člena ZPIZ - 2 se je letu 2013 glasila: ″(1) Pri ugotavljanju pravice do povrnitve škode, povzročene zavodu, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ni s tem zakonom določeno drugače. (2) Odškodnina, ki jo ima zavod pravico zahtevati v primerih iz tretjega odstavka 119. člena, 190., 191. in 192. člena tega zakona, obsega nastale stroške in celotne zneske pokojnine oziroma drugih dajatev, ki jih izplačuje zavod, ne glede na omejitve, določene v drugih zakonih. (3) Pri ugotavljanju višine odškodnine iz naslova pokojnin se upošteva dopolnjena pokojninska doba zavarovanca. (4) Če zavod ugotovi, da je nastala škoda, zahteva od zavarovanca ali delodajalca, da jo povrne v določenem roku. Če škoda ni povrnjena v določenem roku, uveljavlja zavod odškodninski zahtevek pred pristojnim sodiščem. (5) Zavod lahko za namene vodenja postopkov za povračilo škode in neupravičeno pridobljenih sredstev po tem zakonu neodplačno pridobiva podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ter iz evidenc naslednjih upravljavcev osebnih in drugih podatkov: inšpektorat za delo, zdravstveni in drugi zavodi, policija ter drugi državni organi, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti zbirajo različne podatke, ki se nanašajo na pokojninsko in invalidsko zavarovanje.″ 2 Primerjaj Sodbe VS RS III Ips 73/2014 z dne 11. 11. 2014, III Ips 125/2014 z dne 19. 1. 2016 in III Ips 33/2017 z dne 25. 7. 2017. 3 Prvi odstavek 18. člena ZOZP se glasi: ″Z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti so kriti tudi odškodninski zahtevki zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za stroške zdravljenja in druge nujne stroške, nastale v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju ter za sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se določi v kapitaliziranem znesku glede na preostalo delovno dobo in starost poškodovanca, ki sta potrebni za pridobitev pravice do starostne pokojnine, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote.″ 4 Določba 336. člena OZ.