Jedro

Sin vlagatelja je vpisan v srednješolsko izobraževanje, označeno kot izredno, saj je nezaposlen in ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, zaradi česar je na podlagi drugega odstavka 65. člena ZPSI-1 izenačen z rednimi dijaki. Zaradi navedenega je po presoji sodišča sina vlagatelja mogoče šteti za vzdrževanega družinskega člana, saj mu iz istega naslova (dijaka) pripadajo tudi druge socialne pravice ravno zaradi dejstva, ker ni zaposlen in ni zaveden v evidenci brezposelnih oseb. Pripadajo mu torej iz naslova šolanja, ne glede na dejstvo, da gre po imenu za izredno izobraževanje.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Službe za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 296/2021 z dne 19. 4. 2021, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. V predmetni zadevi je bila izdana izpodbijana odločba, s katero je tožena stranka zavrnila prošnjo prosilca A. A.1 za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker naj ne bi bil izpolnjen finančni pogoj prosilca, določen z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP – tretji odstavek 11. člena ZBPP). Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni iz ZBPP, pri čemer morajo biti pogoji izpolnjeni kumulativno. Tožena stranka je presojala finančni položaj prosilca kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe in glede na določilo prvega odstavka 14. člena ZBPP in ugotavljala dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) in ugotovilo, da je sicer prosilec brez dohodkov, vendar da ima dohodke njegova zunajzakonska partnerka, ki je v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prejela plačo v skupnem neto znesku 5.541,17 EUR, ter da sta tako prosilec kot tudi njegova partnerka solastnika vsak do ½ stanovanja v katerem prebivata in katerega vrednost ne presega 120.000,00 EUR. Imata pa prosilec in njegova partnerka tudi 25-letnega sina, ki je izredno vpisan v šolski izobraževalni program na Srednji šoli ... , katerega pa iz razloga, da ga ni moč šteti da se redno šola, tožena stranka skladno z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) ni štela za družinskega člana.

2. V posledici je tako tožena stranka ugotovila, da je dohodek na posameznega člana znašal 923,53 EUR, kar presega mesečni povprečni dohodek prosilca za dva osnovna zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, zaradi česar po mnenju tožene stranke niso izpolnjeni pogoji, ki jih določa 13. člen ZBPP in je tako posledično prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnilo.

3. Tožeča stranka vlaga tožbo v predmetnem postopku in navaja, da je toženka nepravilno ugotovila dejansko stanje in posledično napačno uporabila materialno pravo, saj glede upoštevanja vzdrževanega družinskega člana 25-letnega sina prosilca, ki je izredno vpisan na srednješolski izobraževalni program na Srednji šoli ... , ni moč šteti, da se šola izredno. Tožeča stranka potrjuje, da je sin sicer vpisan izredno, vendar šolnina na predmetni srednji šoli ni plačljiva, zaradi česar je šolanje kljub izrednemu vpisu potrebno šteti kot redno in v posledici je sina, ki ni zaposlen šteti kot vzdrževanega družinskega člana, skladno s 122. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Tožeča stranka še pripominja, da se tudi skladno z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2), in sicer 2. alinejo tretjega odstavka 115. člena šteje, da je vzdrževan družinski član otrok do 26. leta starosti, ki ni zaposlen, in ki se redno šola, kljub temu da je izredno vpisan. Tako tožeča stranka meni, da šolajoči sin tudi po tem parametru izpolnjuje pogoje vzdrževanega družinskega člana, zaradi česar bi tožena stranka morala navedeno upoštevati in tako predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter vrne v ponovno odločanje.

4. Tožena stranka je odgovorila na tožbo in sodišču posredovala upravni spis ter v odgovoru navedla, da vztraja pri predmetni izpodbijani odločbi, saj se pri ugotavljanju osnov in meril, ki se upoštevajo pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, skladno s 5. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSvarPre), ki v 5. členu napotuje na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki v 10. členu določa osebe, ki se poleg vlagatelja upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, pri čemer se upoštevajo tako starši kot otroci, ki so jih starši dolžni preživljati po 183. členu Družinskega zakonika (DZ), in sicer polnoletnega otroka tudi po polnoletnosti, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer le do prvega zaključka srednješolskega izobraževanja oziroma do pridobitve najvišje ravni splošne oziroma strokovne izobrazbe, ki jo je po predpisih iz področja srednjega šolstva možno pridobiti. Obveznost preživljanja pa traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti. Tožena stranka potrjuje, da je tožnik predložil na poziv potrdilo o vpisu za sina, iz katerega izhaja, da je B. B. v šolskem letu 2020/2021 izredno vpisan v srednješolski izobraževalni program ... , in sicer od 22. 12. 2020 do 30. 9. 2021. Po oceni tožene stranke pa niso izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je sin tožnika star 25 let in se izredno šola na srednji šoli, zaradi česar ga starši več niso dolžni v skladu z zakonskimi določili preživljati. Iz navedenega razloga ga tožena stranka pri ugotavljanju materialnega položaja tožnikove družine tudi ni upoštevala, kar bi pa veljalo enako tudi, če bi upoštevali, da je tožnikov sin v času vložitve tožbe bil brezposelna oseba.

5. Tožnik je na navedeni odgovor tožene stranke dne 13. 9. 2021 podal odgovor in navedel, da tožena stranka zgolj pojasnjuje metodologijo na podlagi katere je zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči in izpostavlja, da je v drugem odstavku 123. člena DZ določeno, da morajo starši otroka, ki je vpisan v srednješolsko izobraževanje preživljati tudi po polnoletnosti, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer le do prvega zaključka srednješolskega izobraževanja oziroma do pridobitve najvišje ravni splošne izobrazbe oziroma strokovne izobrazbe, ki jo je po predpisih iz področja srednjega šolstva možno pridobiti. Obveznost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti, zaradi česar je iz navedenega zakonskega določila mogoče nedvomno zaključiti, da se redno šolajoči otroci štejejo za družinske člane, in sicer do 26. leta starosti. Tožnik pritrjuje, da je njegov sin sicer vpisan v srednješolsko izobraževanje odraslih, kar ni klasičen način šolanja v srednji šoli, pač pa eden od možnih načinov pridobitve izobrazbe v času po preteku zgornje starostne meje za običajen vpis. Ker pa šolanje ni plačljivo, kar je osnovna značilnost pravega izrednega študija in ker sin ni zaposlen ( na dan vložitve vloge je bil brezposelna oseba), šteje da tožnikov izpolnjuje vse pogoje, ki so predvideni v DZ, da ima status vzdrževanega družinskega člana, kar je treba upoštevati tudi pri izračunu upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tako sodišču predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve toženi stranki.

6. Tožba je utemeljena.

7. V predmetni zadevi je med strankama nesporno, da tožena stranka kot vzdrževanega družinskega člana ni upoštevala sina tožnika, prav tako pa je tudi nesporno, da je sin vlagatelja star 25 let tožnika, in da je vpisan v program srednješolskega izobraževanja pod status izredni.

8. Med strankama pa je sporno ali je mogoče sina vlagatelja šteti za vzdrževanega družinskega člana skladno z zakonskimi določili.

9. Pritrditi je toženi stranki, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavlja materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z ZBPP (tretji odstavek 11. člena). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP).

10. Materialni položaj prosilca njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri ugotavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP).

11. Izpodbijana odločitev temelji na drugem odstavku 20. člena ZSvarPre v zvezi s 14. členom ZBPP, po katerem se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni **za** **družino**, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

12. Glede osnov in meril, ki se upoštevajo pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči 5. člen ZSvarPre napotuje (poleg določb, ki so v ZSvarPre) na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Ta v 10. členu določa osebe, ki se pri ugotavljanju materialnega položaja poleg vlagatelja upoštevajo in obseg premoženja, ki se upošteva pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Pri tem se upoštevajo tako starši kot otroci, ki so jih starši dolžni preživljati po zakonu. Če je vlagatelj prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči starš, ki je dolžan preživljati otroka, se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo tudi njegovi otroci (2. točka prvega odstavka 10. člena ZUPJS).

13. DZ, ki velja v času odločanja tožene stranke, v drugem odstavku 123. člena določa, da so starši otroka, ki je vpisan v srednješolsko izobraževanje dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer do prvega zaključka srednješolskega izobraževanja oziroma do pridobitve najvišje ravni splošne oziroma strokovne izobrazbe, ki jo je po predpisih iz področja srednjega šolstva možno pridobiti. Obveznost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti.

14. Med strankama je nesporno, da je sin tožnika star 25 let, med strankama je tudi nesporno, da je vpisan v srednješolsko izobraževanje, kakor tudi da ni zaposlen in da v trenutku odločanja o vlogi ni bil vpisan v evidenco brezposelnih oseb (kar je bil v trenutku vložitve vloge). Med strankama pa je sporno, kako je šteti predmetno izobraževanje oziroma status sina vlagatelja.

15. Sodišče izpostavlja, da gre v predmetni zadevi za specifičen položaj, ne glede na dejstvo, da je sin vlagatelja vpisan v srednješolsko izobraževanje, označeno kot izredno, saj je nezaposlen in ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, zaradi česar je na podlagi Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1- 65. člen) izenačen z rednimi dijaki, saj iz drugega odstavka navedenega člena izhaja, da kdor se izredno izobražuje in ni zaposlen ali nima statusa brezposelnega ali se ne izobražuje v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ima pravico do zdravstvenega varstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, in pravico do drugih ugodnosti ter pravic v skladu s posebnimi predpisi. Zaradi navedenega je po presoji sodišča sina vlagatelja mogoče šteti za vzdrževanega družinskega člana, saj mu iz istega naslova (dijaka) pripadajo tudi druge socialne pravice ravno zaradi dejstva, ker ni zaposlen in ni zaveden v evidenci brezposelnih oseb. Pripadajo mu torej iz naslova šolanja, ne glede na dejstvo, da gre, za po imenu, za izredno izobraževanje.

16. Po presoji sodišča bi tako morala tožena stranka v tem konkretnem primeru po sina vlagatelja tudi šteti kot vdrževano osebo.

17. 11. člen ZSvarPre določa način ugotavljanja dohodka in premoženja pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči iz javnih sredstev in je po mnenju sodišča pritrditi tožeči stranki, da samo zaradi imena ni mogoče pritrditi toženi stranki, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja skrbi za otroka, ki se šola. Drži, da je sicer tožnikov sin star 25 let, vendar ni mogoče pritrditi toženi stranki, da po zakonu ni dolžan več skrbeti za šolajočega otroka, saj otrok še ni dopolnil 26 let, šola se v srednješolskem izobraževanju katerega še ni zaključil in za katerega šolnine ne plačuje, prav tako pa tudi ni zaposlen ali drugače rečeno nima možnosti drugačnega preživljanja kot da ga preživljajo starši in ga je zato potrebno šteti za vzdrževanega družinskega člana vsaj do 26. leta starosti in ga je v posledici treba upoštevati tudi pri ugotavljanju materialnega položaja tožnikove družine.

18. Tako bo moral organ v ponovljenem postopku ugotavljati pogoje izpolnjevanja vlagatelja in upoštevati tudi sina kot vzdrževanega družinskega člana ter na novo odločiti o vlagateljevi vlogi ob upoštevanju drugih določil ZBPP.

19. Sodišče pripominja, da glavne obravnave v obravnavani zadevi ni izvedlo iz razloga, ker je bilo mogoče odločiti na podlagi dokumentacije v spisu in tako dejanskega stanja ni bilo treba dopolnjevati, saj je šlo za pravno vprašanje štetja sina vlagatelja za vzdrževanega družinskega člana. Sodišče je tako na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločalo na seji, saj je bilo že na podlagi tožbe in izpodbijane odločbe ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1. 20. Glede na vse navedeno je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem naj ta skladno s stališčem sodišča, ki zadeva postopek in pravilno uporabo materialnega prava, po preveritvi dejstev v zvezi z materialnimi pogoji vlagatelja, o zadevi ponovno odloči (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

1 Tožnik si je po izdaji odločbe spremenil osebno ime.