Jedro

Višje sodišče pritožbi ne sledi niti v delu, v katerem sodišču prve stopnje očita (relativno) bistveno kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnik kršitev vidi v tem, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem finančne stroke, pri čemer spregleda, da je v postopku na prvi stopnji navedeni dokaz predlagal zaradi ugotovitve vknjižbe dolga pri toženi stranki (čemur sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo, saj to za odločitev ni bistvenega pomena), ne pa za ugotovitev dejstev, ki jih navaja v pritožbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 2.685,67 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje se je z izpodbijano sodbo (I.) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, 2090 VL 153880/2013 z dne 3.10.2013 razveljavilo tudi v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo, (II.) toženi stranki pa naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 4.975,38 EUR.

2. Zoper navedeno sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka. Predlagala je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijane sodbe ter priglasila pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je navedbam v pritožbi nasprotovala, predlagala potrditev izpodbijane sodbe ter priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo z nosilnimi razlogi, da je bila 12.4.2011 veljavno sklenjena Pogodba o prevzemu dolga (427. člen OZ, v nadaljevanju: Pogodba), na njeni podlagi je dolg prešel s tožene stranke na družbo V. d. o. o., zato tožena stranka ni zavezanka za plačilo vtoževanega zneska. Zaključke je oprlo na izvedeni dokazni postopek ter logično in analitično pojasnilo, zakaj verjame pričama M. B. ter M. T., ter na podlagi celotnega dokaznega postopka prepričljivo obrazložilo, zakaj tožbeni zahtevek ni utemeljen. Dokazna ocena sodišča prve stopnje, ki ji višje sodišče v celoti sledi, je zgrajena na pravilno izvedenem dokaznem postopku, sama ocena pa je prepričljiva in jo je mogoče preizkusiti.

6. Tožeča stranka v pritožbi vztraja, da je Pogodba ponarejena in nična ter predstavlja poskus poslovne goljufije, saj naj bi dve v dokaznem postopku zaslišani priči izpovedali, da je s strani tožene stranke predložena fotokopija listine ponarejena (poimensko tožena stranka ni navedla prič, ki naj bi to izpovedali).

7. Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Izpoved prič v dokaznem postopku ne more biti dokaz o ponarejenosti fotokopije, tudi sicer pa sta priči M. B. in M. T. skladno izpovedala, da je bil J. K. pri podpisu Pogodbe osebno prisoten in jo je tudi podpisal. M. B. je kot odvetnik Pogodbo pripravil ter potrdil, da je K. potrdil prejem originala Pogodbe ter originala sklepa o njegovem imenovanju za direktorja D. d. o. o. Tožena stranka je sodišču predložila dokazilo o tem, da je K. s svojim podpisom potrdil prevzem originalnega sklepa o imenovanju za direktorja D. d. o. o. Čeprav potrdila s K. podpisom o prevzemu Pogodbe odvetnik B. v dokumentaciji ni našel, to ne zmanjšuje verodostojnosti njegovega pričevanja (ki je nasprotno od K.), saj je njegovo pričevanje potrdil celotni dokazni postopek.

8. Ne drži pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje pri utemeljevanju svojih zaključkov ni smelo opreti na ugotovitve sodišča v zadevi St .../2014. Na predmetni spis se je v postopku na prvi stopnji tožeča stranka sama sklicevala, nenazadnje pa je bilo v citirani zadevi o Pogodbi ter vprašanju, kdo jo je podpisal in v kakšnem svojstvu, ugotovljeno že v sklepu St .../2014 in Cst 333/2015, s katerim je višje sodišče potrdilo odločitev o zavrnitvi predloga za začetek stečajnega postopka nad toženo stranko. Ponavljanje pritožbenih navedb, s katerimi poskuša tožeča stranka izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje (posredno pa tudi zaključke pravnomočnega sklepa St .../2014), višje sodišče zato ocenjuje kot neutemeljene.

9. Višje sodišče pritožbi ne sledi niti v delu, v katerem sodišču prve stopnje očita (relativno) bistveno kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnik kršitev vidi v tem, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem finančne stroke, pri čemer spregleda, da je v postopku na prvi stopnji navedeni dokaz predlagal zaradi ugotovitve vknjižbe dolga pri toženi stranki (čemur sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo, saj to za odločitev ni bistvenega pomena), ne pa za ugotovitev dejstev, ki jih navaja v pritožbi. Razlogi, ki jih navaja pritožnik in zaradi katerih meni, da bi sodišče moralo dokaznemu predlogu ugoditi, so pritožbena novota (337. člen ZPP), ki je višje sodišče ne more upoštevati.

10. V zvezi z neizvedenim dokaznim predlogom za zaslišanje priče A.P. pritožnik navaja, da bi na podlagi njegovega zaslišanja bilo mogoče ugotoviti, ali je tožena stranka dolg knjižila v svojih poslovnih knjigah ter kako je prišla do sporne Pogodbe, katere fotokopijo je predložila v tem postopku. Navedena priča se na vabila za zaslišanje ni odzivala, tudi sicer pa ni sporno, da je postal direktor tožene stranke šele 26.3.2014. To pomeni, da njegovo pričevanje o okoliščinah sklepanja Posojilne pogodbe (z dne 26.11.2010) in Pogodbe o prevzemu dolga (z dne 12.4.2011) ne bi imelo nobene dokazne vrednosti, saj pri njunih sklepanjih ni sodeloval, že zgoraj pa je pojasnjeno, da vprašanje knjiženja spornega dolga za odločitev ni bistvenega pomena.

11. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijane sodbe (1. odstavek 360. člena ZPP). Ker je ugotovilo, da izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, hkrati pa niso podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo. Le-ti so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško in taksno tarifo.