Jedro

Sklep o odreditvi pripora obsega opis obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, navedbo konkretnih dokazov ter podatkov, iz katerih izhaja utemeljen sum, da jih je storil, navedbo dejstev, ki so odločilna za oceno obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti (objektivne in subjektivne okoliščine), razloge o tem, zakaj je odreditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi ter ugotovitev sorazmerja med posegom v obdolženčevo pravico do prostosti na eni in zagotavljanjem varnosti ljudi na drugi strani. Zaradi navedenega ne drži, da izpodbijani pravnomočni sklep nima razlogov o dejstvih, ki so z vidika določb 1. odstavka 201. člena ZKP in 3. točke istega člena ter 2. odstavka 202. člena ZKP odločilna za odreditev pripora.

Izrek

Zahteva zagovornika obdolženega J.K. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Murski Soboti je s sklepom z dne 05.04.2002 na podlagi določbe 1. odstavka 202. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zoper obd. J.K. odredila pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti je s sklepom z dne 09.04.2002 zagovornikovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

Obdolženčev zagovornik, odvetnik L.H. iz M.S., je dne 08.07.2002 vložil zoper navedeni pravnomočni sklep zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena in 2. odstavka 371. člena ZKP. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi ter pripor zoper obdolženca odpravi.

Vrhovni državni tožilec A.P. v odgovoru, podanem v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP, predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno. Zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, češ da v izpodbijanem sklepu niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ni podana. Očitki, da so navedbe v obrazložitvah zgolj pavšalne, ne držijo, saj dokazne ocene tako o utemeljenosti suma kot tudi o nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj ter s tem v zvezi o neogibni potrebnosti odreditve pripora zaradi varnosti ljudi temeljijo na konkretnih ugotovitvah, ki jih zahteva za varstvo zakonitosti niti ne izpodbija. Ocena izpodbijanega sklepa, temelječa na teh konkretnih okoliščinah glede pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, je v nasprotju z zatrjevanjem zahteve, dovolj določna v delu, ko pravilno ugotavlja, da je pripor zoper obdolženega J.K. neogibno potreben zaradi varnosti ljudi kljub temu, da je zaposlen, da ima družino in da doslej še ni bil kaznovan, saj na to kažejo okoliščine o nevarnosti in številu kaznivih dejanj, nevarnosti orožja in razstrelilnih snovi za varnost ljudi, obdolženčeva zadolženost in vztrajnost pri izvrševanju kaznivih dejanj. Tudi ne gre za zatrjevano kršitev zakona, četudi ob podaljšanju pripora sklep o opravi preiskave še ni bil izdan, saj izdaja tega sklepa ni pogoj za podaljševanje pripora. Razlogi, da sklep o opravi preiskave še ni bil izdan, so sprejemljivi in ustrezno obrazloženi.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zahteva za varstvo zakonitosti očita izpodbijanemu pravnomočnemu sklepu odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih in s tem bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Po stališču njenega vložnika so v sklepu, s katerim je preiskovalna sodnica odredila pripor zoper obdolženca, navedene le pavšalne ugotovitve v zvezi s pripornim razlogom ponovitvene nevarnosti in neogibno potrebnostjo odreditve pripora za varnost ljudi.

Sklep preiskovalne sodnice o odreditvi pripora obsega opis obdolžencu očitanih kaznivih dejanj in navedbo konkretnih dokazov ter podatkov, iz katerih izhaja utemeljen sum, da jih je storil. Obrazložitev tega sklepa vsebuje tudi navedbo dejstev, ki so odločilna za oceno obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Ugotavlja vrsto in težo obdolženčevih kaznivih dejanj, dejstvo, da jih je storil v obdobju nekaj mesecev, njegovo vztrajnost pri izvrševanju kriminalne dejavnosti in okoliščini, da je obdolžencu uspelo vzpostaviti ustrezne povezave, ki mu omogočajo nabavo in prodajo orožja oziroma razstreliva, ter da je zadolžen. Presoja obstoja utemeljenega suma je vsebovana tudi v sklepu, s katerim je senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti odločil o zagovornikovi pritožbi, v zvezi s pripornim razlogom pa so povzete in ocenjene tudi vse navedene okoliščine. Na podlagi teh objektivnih in subjektivnih okoliščin je sodišče ob upoštevanju v določbi 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP navedenih meril, utemeljeno zaključilo, da je pri obdolžencu podana realna nevarnost, da bo na prostosti nadaljeval z izvrševanjem istovrstnih kaznivih dejanj. Pri tem je tudi pravilno ocenilo, da obdolženčeva dosedanja nekaznovanost ob upoštevanju njegovega ravnanja in zadolženosti ne nasprotuje takšnemu zaključku.

Pravnomočni sklep ima tudi razloge o tem, zakaj je odreditev pripora zoper obdolženca neogibno potrebna za varnost ljudi. Izhaja iz dejstva, da gre pri orožju in eksplozivu za izredno nevarna sredstva in snovi, katerih uporaba hudo ogroža varnost ljudi. Zato pravilno sklepa, da obdolžencu očitano ravnanje pomeni nevarnost za življenje in zdravje ljudi ter da je odreditev pripora neogibno potrebna za njihovo varnost. Glede na težo, vrsto in naravo obdolženčevih dejanj, njegove osebne lastnosti in ugotovljeno stopnjo nevarnosti ponavljanja istovrstnih kaznivih dejanj ter glede na dejstvo, da so kazniva dejanja, povezana s trgovanjem z orožjem, pogosta zaradi njihove donosnosti, je podano tudi sorazmerje med posegom v obdolženčevo pravico do prostosti na eni in zagotavljanjem varnosti ljudi na drugi strani.

Iz navedenih razlogov ni mogoče pritrditi zahtevi za varstvo zakonitosti, da sodišče v napadenem pravnomočnem sklepu ni navedlo razlogov o dejstvih, ki so z vidika določb 1. odstavka 201. člena in 3. točke istega člena ter 2. odstavka 202. člena ZKP odločilna za odreditev pripora zoper obdolženca. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP zato ni podana.

Preiskovalna sodnica je odredila pripor zoper obdolženca zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po 1. odstavku 310. člena KZ in tudi zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. odstavku 311. člena KZ. V obrazložitvi sklepa o odreditvi pripora so vsa obdolženčeva dejanja opisana, pod točko II. tudi kaznivo dejanje po 2. odstavku 311. člena KZ. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa so tudi navedeni dokazi in podatki, na katere je oprt zaključek, da je v zvezi s kaznivim dejanjem po 1. odstavku 311. člena KZ podan utemeljen sum. Očitek, da v sklepu o odreditvi pripora ni glede tega kaznivega dejanja navedeno praktično ničesar, je zato neutemeljen in s tem tudi smiselno nakazana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, na katere se sklicuje vložnik zahteve. Zato je zahtevo zagovornika obd. J.K. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).