Jedro

Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah - novela ZGD-1I (Ur. l. RS, št. 55/2015, z veljavnostjo od 8. 8. 2015) je bil v 50. členu dodan nov drugi odstavek, iz katerega med drugim izhaja, da v primeru, če d.o.o. nima poslovodje zaradi smrti, trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo ali v drugih nujnih primerih, poslovodjo na predlog imenuje sodišče v nepravdnem postopku. Predlog lahko vloži vsak, ki ima pravni interes, funkcija sodno imenovanega poslovodje pa preneha najkasneje s potekom obdobja, za katerega je bil imenovan s strani sodišča, ali z imenovanjem novega poslovodje v skladu z aktom o ustanovitvi. Kot izhaja iz pravne teorije, je bila do te spremembe ZGD-1 v organih delniške družbe že predvidena možnost, da sodišče v nujnih primerih imenuje organa vodenja ali nadzora (uprave, nadzornega sveta ali upravnega odbora). Ker je med zakonskimi določbami, ki urejajo d.o.o. podobna določba manjkala, je VSRS zavrnilo možnost sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje pri tej obliki družbe (sklep III Ips 14/2005 z dne 11. 10. 2005). Ni namreč našlo razlogov za analogno uporabo pravil delniškega prava. Ker lahko tudi pri d.o.o. nastanejo nujni primeri v zvezi z imenovanimi poslovodji, je po stališču pravne teorije novela poskušala to pomanjkljivost odpraviti in možnost njihovega imenovanja razširiti tudi na zakonite zastopnike v d.o.o. (drugi odstavek 50. člena ZGD-1). Gre za t.i. "poslovodjo v sili".

Iz navedenega brez dvoma izhaja, da obstaja pravna podlaga za sodno (časovno omejeno) imenovanje poslovodje v d.o.o. in ne gre za pravno praznino, ali celo za hoteno izpustitev zakonodajalca, kot to napačno razlaga sodišče prve stopnje. Takšno imenovanje je možno ne le v primeru, ko družba zaradi smrti, trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo nima poslovodje, ampak tudi v drugih nujnih primerih. "Nujnost primera", na katerega se sklicuje predlagateljica oziroma pritožnica, je pravni standard, ki ga je treba ob predpostavki obstoja pravnega interesa za vložitev predloga, zapolniti v vsakem posameznem primeru.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom predlog predlagateljice, da se za zakonitega zastopnika obeh pravnih oseb, ki nastopata v vlogi nasprotnih udeležencev, imenujeta A. A., odvetnik v M., ali B. B., odvetnik v M., zavrglo. S sklicevanjem na določbe Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD-1 (50. in 256. člen) in določbe Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP (17., 18. in 274. člen) je zaključilo, da za odločanje o takšnem predlogu ni podana sodna pristojnost. 2. Predlagateljica s sprejeto odločitvijo ne soglaša. Pritožuje se zaradi zmotne uporabe materialnega prava in sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep spremeni, tako da njenemu predlogu ugodi.

Predlagateljica se sklicuje na drugi odstavek 50. člena ZGD-1, v katerem je med drugim določeno, da lahko v primeru, če družba z omejeno odgovornostjo zaradi smrti, trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo ali v drugih nujnih primerih nima poslovodje, slednjega na predlog imenuje sodišče v nepravdnem postopku. Takšen predlog lahko vloži vsak, ki ima za to pravni interes, funkcija tako imenovanega poslovodje pa preneha najkasneje s pretekom časa, za katerega je bil imenovan s strani sodišča, ali z imenovanjem novega v skladu z aktom o ustanovitvi. V tem kontekstu pritožnica ne soglaša s presojo izpodbijanega sklepa, da sodišče ni pristojno za odločanje o takšnem predlogu, ker ZGD-1 ni predvidel možnosti, da lahko poslovodjo v družbi z omejeno odgovornostjo imenuje sodišče. Takšna možnost izrecno izhaja iz citiranega drugega odstavka 50. člena ZGD-1. V smeri utemeljitve pravnega interesa pritožnica poudarja, da je po podatkih sodnega registra lastnik obeh družb (nasprotnih udeležencev) C. C., K. ulica, L., pa čeprav je tudi predlagateljica originarna lastnica obeh omenjenih podjetij. V smeri uveljavitve takšne pravice je zoper C. C., edinega družbenika in direktorja obeh nasprotnih udeležencev, vložila tožbo na ugotovitev obstoja skupnega premoženja. Slednji je po vložitvi tožbe in po vloženem predlogu za zavarovanje terjatve obremenil premoženje družbe L. d.o.o. za 1,000.000,00 EUR (najetje posojila pri X banki), z omenjene družbe pa je nase kot fizično osebo prenesel tudi lastništvo 37-ih nepremičnin, ki jih je obremenil s hipoteko v vrednosti 700.000,00 EUR. Gre za premoženje velike vrednosti, osnovna sredstva družbe L. d.o.o. presegajo 6,000.000,00 EUR. Kot je že bilo omenjeno, je predlagateljica za zaščito premoženja pravnih oseb vložila predlog za izdajo začasne odredbe, a po njenem, glede na stališče sodne prakse, da pravni osebi ni mogoče nalagati ukrepov, ki bi bistveno posegali v delovanje družbe, nekega pravnega varstva ne more pričakovati. Ker o imenovanju in odpoklicu poslovodje odločajo družbeniki (505. člen ZGD-1), sodišče pa v tem postopku nadomešča voljo družbenikov, je treba pravico do sodelovanja v postopku priznati tudi imetnikom poslovnih deležev. Glede na navedeno ima predlagateljica pravni interes za vložitev obravnavanega predloga, pri čemer slednjega utemeljujejo opisane okoliščine, zaradi katerih je treba nujno intervenirati.

Pritožnica ne razume razlogov izpodbijanega sklepa v točki 5 obrazložitve, saj so nejasni, nelogični in nepravilni. Tudi v enoosebni d.o.o. lahko funkcijo poslovodje opravlja tretja oseba. Obstoječi družbenik s takšnim imenovanjem svojih pravic ne bo izgubil, bi se pa zaščitila korporacijska upravičenja pritožnice, pridobljena na podlagi zakona. Res je, da je treba imenovanje poslovodje preko sodišča razlagati restriktivno, a je v dani situaciji zaradi zgoraj navedenih razlogov podan nujni primer iz drugega odstavka 50. člena ZGD-1. Ne drži, da ima pritožnica za zaščito svojih interesov na voljo druge mehanizme. Če takšni mehanizmi obstajajo, naj se sodišče prve stopnje do njih opredeli. Po sodišču imenovan poslovodja bo nevtralno zastopal interese bivših zunajzakonskih partnerjev, kar je v primeru spora zaradi ugotovitve skupnega premoženja nujno potrebno.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z 42. členom ZPP).

5. Predlagateljica se v predmetnem postopku zavzema za sodno imenovanje poslovodje v nepravdnem postopku, ki je predvideno v drugem odstavku 50. člena ZGD-1. Zatrjuje, da izkazuje pravni interes in se sklicuje na možnost takšnega imenovanja v „drugih nujnih primerih“.

6. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za sodno imenovanje poslovodje po drugem odstavku 50. člena ZGD-1. Ugotovilo je, da o takšnem predlogu ni pristojno odločati, saj ZGD-1 ni predvidel možnosti, da bi lahko poslovodjo v družbi z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju d.o.o.) imenovalo sodišče. Ni pa mogoče v zadevi analogno uporabiti 256. člena ZGD-11, ki ureja sodno imenovanje članov uprave v delniški družbi, saj ne gre za pravno praznino, ampak za hoteno izpustitev zakonodajalca, da bi se poslovodja v d.o.o. imenoval preko sodišča. Dejstva, da za postavitev poslovodje v d.o.o. ni sodne pristojnosti, ne more spremeniti nobena okoliščina konkretnega primera. Kaj takega bi povzročilo arbitrarnost, ko bi se sodišče samo odločalo, kdaj okoliščine primera opravičujejo sodno pristojnost in kdaj ne. Ker je sodna pristojnost procesna predpostavka, je treba predlog (ne da bi se ga vročalo nasprotnemu udeležencu) zavreči (prvi odstavek 17., prvi in drugi odstavek 18. ter prvi odstavek 274. člena ZPP).

7. S takšnim stališčem sodišče druge stopnje ne soglaša. 8. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah - novela ZGD-1I (Ur. l. RS, št. 55/2015, z veljavnostjo od 8. 8. 2015) je bil v 50. členu dodan nov drugi odstavek, iz katerega med drugim izhaja, da v primeru, če d.o.o. nima poslovodje zaradi smrti, trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo ali v drugih nujnih primerih, poslovodjo na predlog imenuje sodišče v nepravdnem postopku. Predlog lahko vloži vsak, ki ima pravni interes, funkcija sodno imenovanega poslovodje pa preneha najkasneje s potekom obdobja, za katerega je bil imenovan s strani sodišča, ali z imenovanjem novega poslovodje v skladu z aktom o ustanovitvi. Kot izhaja iz pravne teorije2, je bila do te spremembe ZGD-1 v organih delniške družbe že predvidena možnost, da sodišče v nujnih primerih imenuje organa vodenja ali nadzora (uprave, nadzornega sveta ali upravnega odbora). Ker je med zakonskimi določbami, ki urejajo d.o.o. podobna določba manjkala, je VSRS zavrnilo možnost sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje pri tej obliki družbe (sklep III Ips 14/2005 z dne 11. 10. 2005). Ni namreč našlo razlogov za analogno uporabo pravil delniškega prava. Ker lahko tudi pri d.o.o. nastanejo nujni primeri v zvezi z imenovanimi poslovodji, je po stališču pravne teorije novela poskušala to pomanjkljivost odpraviti in možnost njihovega imenovanja razširiti tudi na zakonite zastopnike v d.o.o. (drugi odstavek 50. člena ZGD-1). Gre za t.i. „poslovodjo v sili“.

9. Iz navedenega brez dvoma izhaja, da obstaja pravna podlaga za sodno (časovno omejeno) imenovanje poslovodje v d.o.o. in ne gre za pravno praznino, ali celo za hoteno izpustitev zakonodajalca, kot to napačno razlaga sodišče prve stopnje. Takšno imenovanje je možno ne le v primeru, ko družba zaradi smrti, trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo nima poslovodje, ampak tudi v drugih nujnih primerih. „Nujnost primera“, na katerega se sklicuje predlagateljica oziroma pritožnica, je pravni standard, ki ga je treba ob predpostavki obstoja pravnega interesa za vložitev predloga, zapolniti v vsakem posameznem primeru.

10. Ker je sodišče prve stopnje napačno izhajalo iz predpostavke, da sodno imenovanje poslovodje v d.o.o. (sploh) ni mogoče in je zato predlog zavrglo, se ni ukvarjalo z obstojem pravnega interesa in siceršnjo utemeljenostjo predloga. Te presoje prvič ne more opraviti sodišče druge stopnje, zato je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V novem postopku naj sodišče prve stopnje, po tem ko bo predlog vročilo nasprotnima udeležencema (5. člen ZNP), kritično presodi razloge „nujnosti primera“ za sodno imenovanje poslovodje, saj gre za izjemo od pravila, po katerem poslovodjo v skladu s 505. členom ZGD-1 imenujejo družbeniki, upoštevajoč pri tem stališča že sprejete sodne prakse (VSM I Cpg 250/2019 z dne 30. 10. 2019, VSL I Cpg 767/2016 z dne 13. 7. 2016).

1 Če iz kateregakoli razloga en ali več članov organov vodenja ali nadzora manjka, ga v nujnih primerih na predlog zainteresiranih oseb imenuje sodišče. Funkcijo sodno imenovanega člana organa vodenja ali nadzora preneha, ko je namesto njega imenovan nov član v skladu s statutom. Sodno imenovani član organa vodenja ali nadzora ima pravico do plačila za delo in poravnave stroškov. Če se o višini stroškov in plačila sodno imenovani član organa vodenja ali nadzora in družba ne sporazumeta, odloči o stroških in plačilu sodišče. 2 Pravosodni bilten (PB) 3/2016, str. 133, Novela Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1I, dr. Peter Pogorelec.