Jedro

Namen začasnih odredb je, da se z njimi zavaruje upnikova denarna oziroma nedenarna terjatev. Sodišče lahko izda samo take vrste začasnih odredb, s katerimi je mogoče doseči namen zavarovanja.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi bil upnik pooblaščen, da na stroške dolžnika še naprej uporablja osebni avtomobil znamke Mercedes E 290 TD, ter da prav tako na stroške dolžnika tudi vozilo registrira, vse do izteka pogodbe o zaposlitvi z dne 15.8.2996 ali do pravnomočne reitve tega spora.

Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje upnik ter sodišču druge stopnje predlaga, da razveljavi izpodbijani sklep in ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa, da prvostopni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je prvo sodišče napravilo zmotne dejanske in pravne zaključke, saj je treba izhajati iz dejstva, da je upnikov delodajalec upnika razrešil funkcije direktorja zgolj z ustnim sporočilom. Ob takšnem stanju pa je nesporno, da upnikove pravice v notranjem razmerju, to je do delodajalca, pravice do bonitet, plače in drugih pravic, ki mu jih daje pogodba o zaposlitvi, še vedno trajajo. To pomeni, da ima upnik pravico med drugim tudi do uporabe osebnega avtomobila. Upnik nima drugega osebnega avtomobila, vezan pa je na njegovo uporabo tako kot vsak drug poslovni in družinski človek. S predlagano začasno odredbo je upnik želel preprečiti nadaljnje samovoljno ravnanje dolžnka ter preprečiti nastanek nenadomestljive škode, ki bi mu nastala, v kolikor bi dolžnik svoje grožnje uresničil in upniku onemogočil uporabo osebnega avtomobila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje v celoti sprejema vse prvostopne razloge v izpodbijanem sklepu, s katerimi je utemeljilo svojo odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo predlagane začasne odredbe. Iz upnikovih navedb v predlogu izhaja, da želi z začasno odredbo zavarovati denarno terjatev, ki jo ima proti dolžniku v višini petnajstih mesečnih plač. Gre torej za zavarovanje upnikove denarne terjatve proti dolžniku. Pravilno je prvostopno materialnopravno stališče, da predlagana začasna odredba ni primerna za zavarovanje upnikove terjatve, ter da z njo ne bo dosežen namen zavarovanja denarne terjatve. Dejansko skuša upnik s predlagano začasno odredbo doseči le izpolnitev pravice do uporabe službenega vozila za osebne potrebe, torej izpolnitev določene pravice iz pogodbe o zaposlitvi.

Uveljavitev te pravice z začasno odredbo vse od izteka pogodbe o zaposlitvi ali do pravnomočne rešitve tega spora, pa ne predstavlja zavarovanje upnikove denarne terjatve proti dolžniku. Pravilno je torej prvostopno stališče, da ne bi bil dosežen namen zavarovanja upnikove denarne terjatve, kolikor bi bil pooblaščen, da na dolžnikove stroške uporablja in registrira vozilo. Kot pravilno poudarja prvo sodišče začasna odredba kot sredstvo zavarovanja ni namenjena upnikovemu interesu, da bi od dolžnika izsilil izpolnitev določene obveznosti, pač pa, da se z njo njegova zavarovana terjatev v morebitni izvršbi uspešno realizira. Zato pritožbena izvajanja ne morejo omajati pravilne in zakonite odločitve prvega sodišča. Glede na povedano je bilo treba upnikovo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).