Jedro

V prehodnem obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2019 pridobi zavarovanec pravico do starostne pokojnine ob dopolnjenih 20 letih pokojninske dobe pod pogojem starosti, določenim v tretjem odstavku 27. člena ZPIZ-2. V letu 2014 je tako pridobil to pravico zavarovanec, ki je dopolnil 20 let pokojninske dobe in 64 let starosti. Pogoj starosti in pokojninske dobe sta določena kumulativno, kar pomeni, da mora zavarovanec za priznanje pravice izpolnjevati oba pogoja hkrati. Tožnik ne izpolnjuje pogoja starosti. Do dneva vložitve zahtevka je dopolnil 58 let starosti ne pa potrebnih 64 let starosti v letu 2014, ki se zahteva za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 3. 7. 2015 ter da se tožniku prizna pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine oziroma, da se zadeva vrne tožencu v novo odločanje.

Ugotovilo je, da tožnik ob izpolnjenem pogoju dopolnjene pokojninske dobe v skupnem obsegu 34 let, 7 mesecev in 15 dni ne izpolnjuje pogojev iz 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami), saj je tožnik do dneva vložitve zahtevka 20. 10. 2014 dopolnil 58 let starosti (tožnik je rojen 15. 5. 1956) ne pa potrebnih 64 let starosti.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik. Navaja, da je 20. 10. 2014 pri bosansko-hercegovskem nosilcu zavarovanja vložil zahtevo za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Iz dokumentacije je razvidno, da je pridobil pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine v Republiki Bosni in Hercegovini in tako že ima status upokojenca in mu pripada tudi sorazmerni del starostne pokojnine za pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji. Slovenska pokojninska doba mu je bila upoštevana samo kot pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine v Bosni in Hercegovini, ne pa glede višine pokojnine. Ni mu jasno, zakaj je bosansko-hercegovski nosilec zavarovanja sploh vložil zahtevo pri toženi stranki, če je vedel, da nima pravice. Smatra, da so bila kršena določila 6. in 14. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zavrnilno sodbo v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 3. 7. 2015, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnika zoper odločbo območne enote A. z dne 20. 1. 2015. Z odločbo Območne enote A. je bilo odločeno, da tožnik nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Odločitev je bila izdana na podlagi ugotovitve, da ima tožnik dopolnjenih 11 let, 10 mesecev in 5 dni slovenske ter 22 let in 9 mesecev bosansko-hercegovske pokojninske dobe ter ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine na podlagi 27. člena ZPIZ-2. 6. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo naslednja dejstva, ki so pomembna za odločitev v predmetni zadevi: - tožnik je do dneva vložitve zahtevka dopolnil 58 let starosti; - v Sloveniji ima 11 let, 10 mesecev in 5 dni pokojninske dobe; - v Bosni in Hercegovini ima dopolnjenih 22 let in 9 mesecev zavarovalne dobe.

- skupna zavarovana doba v Sloveniji in BIH znaša 34 let 7 mesecev in 5 dni.

7. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je ZPIZ-2 in Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Ur. l. RS, št. 37/2008). Za priznanje sorazmernega dela pokojnine je potrebno ugotoviti, ali oseba s seštevanjem zavarovalnih dob, ki se ne prekrivata, izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do pokojnine, ki se prizna na podlagi pogojev, določenih v zakonodaji države pogodbenice.

8. V Republiki Sloveniji določa pogoje za priznanje starostne pokojnine ZPIZ-2. Ta v prvem odstavku 27. člena določa, da zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. V prehodnem obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2019 pridobi zavarovanec pravico do starostne pokojnine ob dopolnjenih 20 letih pokojninske dobe pod pogojem starosti, določenim v tretjem odstavku 27. člena ZPIZ-2. V letu 2014 je tako pridobil to pravico zavarovanec, ki je dopolnil 20 let pokojninske dobe in 64 let starosti. Pogoj starosti in pokojninske dobe sta določena kumulativno, kar pomeni, da mora zavarovanec za priznanje pravice izpolnjevati oba pogoja hkrati.

9. Kakor pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče tožnik ne izpolnjuje pogoja starosti. Tožnik je rojen 15. 5. 1956 in je do dneva vložitve zahtevka dopolnil 58 let starosti ne pa potrebnih 64 let starosti v letu 2014, ki se zahteva za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.

10. Navedeno je v predmetni zadevi odločilnega pomena.

11. Pritožbeno sodišče dodaja, da so pogoji za priznanje pravice so starostne pokojnine v skladu s Sporazumom določeni v nacionalni zakonodaji, torej v zakonodaji države pogodbenice. Organi, ki so pristojni za odločanje o sorazmernem delu starostne pokojnine so organi, ki jih določa ZPIZ-2. Dejstvo, da je tožnik upokojen v BIH ne vpliva na odločitev v predmetni zadevi.

12. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.