Jedro

V postopku v sporih majhne vrednosti mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 3. točki izreka spremeni tako, da se znesek stroškov v višini 93,00 EUR, ki jih mora povrniti toženka tožniku nadomesti z zneskom 157,87. V ostalem se pritožba zavrne in izpodbijani del sodbe potrdi.

II. Pritožba tožene stranke se zavrne in se izpodbijani del sodbe potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 52,42 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku petnajst dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo plačilo 22,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 9. 2009 dalje do plačila ter 674,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 9. 2011 dalje do plačila (1. točka izreka sodbe). V preostanku je sodišče zahtevek zavrnilo (2. točka izreka sodbe). Sodišče je toženki naložilo plačilo 93,00 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper stroškovni del sklepa (3. točka izreka) se pritožuje tožnik. Pritožuje se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da ni pravilna ugotovitev sodišča, da ni prijavil materialnih stroškov. Tožnik je po posameznih vlogah prijavil stroške in sicer z mandatno tožbo je priglasil stroške fotokopiranja in poštnine, z vlogo 6. 2. 2012 stroške poštnine in fotokopiranja, z vlogo 23. 3. 2012 pa odpravo faksov, skupaj znesek 68,79 EUR.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Zoper sodbo se pritožuje tudi tožena stranka. Uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tožena stranka že v odgovoru na tožbo predlagala dokaz z zaslišanjem strank. Tak dokaz se lahko izvede le na naroku. Ugotovitev izpodbijane sodbe, da narok ni bil predlagan, je zato zmotna. Dokaz po zaslišanju strank že sam po sebi vsebuje zahtevo po naroku. S tem je podana bistvena kršitev določb postopka, saj je bila sodba izdana brez obravnave. Tako terjatev tožnika, kot tudi višina sta sporni, razpis naroka, pa je bil obvezen. Če je tožnik dejansko opravil zatrjevane storitve, je zlorabil zaupanje toženke v zvezi z izvajanjem BPP. Toženka mu je namreč podpisala bianco pooblastilo le na podlagi izdanih odločb BPP-ja. Če bi tožnik pooblastilo korektno izpolnil, bi moralo izgledati tako, kot izgleda pooblastilo toženke njenemu sedanjemu pooblaščencu. Iz njenega pooblastila pa izhaja neomejenost pooblastila, kar je v nasprotju z izdanimi odločbami BPP-ja. Sodišče ni upoštevalo BPP odločb, na katere se sklicuje v svoji obrazložitvi. To je jasno, ko opredeli mandatno razmerje med strankama kot razmerje brez omejitev. Sodišče ne razume pomena pooblastila priloženega na podlagi BPP. Očita tudi, da izpodbijana sodba ni primerjala predloženih stroškovnikov tožnika v BPP zadevah in izdanih odločbah. Sodišče bi tako lahko ugotovilo, da je vtoževane stroškovnike tožnik že prijavil v postopku BPP, a so mu bili zavrnjeni. Neutemeljeno je bil zavrnjen tudi ugovor pasivne legitimacije. Že v odločbi BPP je tožnik videl, da je določen za nudenje pravne pomoči mladoletnim otrokom, ki jih zastopa zakonita zastopnica. Toženka zato ne more biti plačnica takšnih storitev. Sodišče bi to lahko videlo z vpogledom v odločbe BPP. S tem je podana tudi bistvena kršitev določb postopka.

5. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Napada tudi zavrnilni del prvostopenjske sodbe, saj je bil ugovor, ki ga je podala tožena stranka nerazumljiv in neobrazložen. Prav tako je neobrazložena in nerazumljiva sodba v tem delu zaradi česar zatrjuje bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 339. člena Zakona o pravdnem postopku (1).

6. Pritožba tožnika je delno utemeljena, pritožba toženke pa je neutemeljena.

7. Glede na višino vtoževanega zneska gre v konkretnem primeru za postopek v sporih majhne vrednosti, v katerih je sodbo, s katero je postopek končan, mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo, prav tako pa ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, ne tistih, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ne tistih, ki jih zatrjuje tožena stranka v pritožbi, vendar jih nekonkretizira. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo razmerje, ki je obstajalo med pravdnima strankama kot mandatno razmerje v skladu s 766. členom Obligacijskega zakonika (2). Pri tem pa se je oprlo na podpisano splošno pooblastilo, ki se v spisu nahaja med prilogami A 4. Poleg razmerja nastalega v času dodelitve brezpravne plačne pomoči v obsegu določenim z odločbami Okrožnega sodišča v Ljubljani je tožena stranka tožnika pooblastila s splošnim pooblastilom in se zavezala tožniki poravnati stroške, nagrade in izdatke za izvršena opravila. Posebej pa ga je pooblastila za vložitev izrednih sredstev, ustavne pritožbe in ustavne pobude. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta oba računa tako za račun št. 14/09 kot 27/2011 utemeljena na podlagi mandatnega razmerja v skladu z danim pooblastilom. Sodišče je sledilo navedbi tožnika, da je bila storitev opravljena izven obsega dela v odločbi BPP in v mejah danega pooblastila s strani toženke. Pri tem se je sodišče oprlo na listinske dokaze v spisu, ki jim je tožena stranka zgolj pavšalno ugovarjala.

8. Neutemeljeno pritožbo očita sodišču bistveno kršitev določb postopka s tem, ko ni razpisalo naroka za glavno obravnavo. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da nobena od strank tega niti ni predlagala (zahtevala). Samo pa je štelo, da ni razloga, da bi razpisalo narok (454. člen ZPP). Dokazni predlog ne vsebuje tudi predloga po razpisu naroka, kot skuša prikazati tožena stranka v pritožbi. Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo (3).

9. Sodišče je ugotovilo, da se tožnikov zahtevek po računu št. 14/09 nanaša na storitve iz mandatnega razmerja na podlagi pooblastila. Na podlagi take ugotovitve je tudi pravilno nadaljnje razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da o identičnemu tožbenemu zahtevku, ki izvira iz iste dejanske in pravne podlage, še ni bilo pravnomočno razsojeno in je torej ugovor o pravnomočno razsojeni stvari, ki ga ponovno podaja pritožba, neutemeljen. Gre za zahtevek iz mandatnega razmerja za opravljeno delo izven obsega dela po odločbi BPP.

10. Pravilno je bil tudi zavrnjen ugovor pasivne legitimacije. Sodišče je ugotovilo, da je toženka v svojem imenu in za svoj račun podpisala pooblastilo tožniku ter sama iskala posvet s tožnikom v zvezi s kazensko ovadbo, ki jo je tudi sama podala. Pred tem se sodišče ponovno sklicuje na listinske dokaze v spisu (A 12). Neutemeljene so zato pritožbene navedbe o tem, da naj bi bile storitve nudene toženki kot zakoniti zastopnici svojih mladoletnih otrok.

11. Pač pa utemeljeno tožnik v pritožbi sodišču prve stopnje očita, da mu ni priznalo vseh stroškov, ki jih je pravočasno priglasil. Kot izhaja iz vlog, ki so v spisu in sicer mandatna tožba z dne 8. 11. 2011 ter pripravljalna vloga z dne 6. 2. 2012, je tožeča stranka na obeh vlogah priglasila stroške poštnine ter stroške fotokopij. Sodišče ji zato neutemeljeno teh stroškov ni priznalo, saj so stroški stranki nastali in so bili tudi pravočasno priglašeni. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijano sodbo v stroškovnem delu spremenilo tako, da je tožeči stranki priznalo tudi stroške poštnine in stroške fotokopij, ki jih je imela stranka s tema dvema vlogama (1,25 EUR poštnina in 1,20 EUR fotokopije za mandatno tožbo ter 3,42 EUR poštnine in 59,00 EUR fotokopije za pripravljalno vlogo 6. 2. 2012). Ni pa priznalo pritožbeno sodišče zatrjevanih stroškov, ki naj bi stranki nastalo z odpravo faksov, saj le-ti niso izkazani.

12. Ker je tožeča stranka s svojo pritožbo skoraj v celoti uspela, je dolžna tožena stranka po načelu uspeha v pravdi povrniti tudi te stroške. Stroški so sestavljeni iz stroškov poštnine, stroškov fotokopije in stroškov sodnih taks (0,92 EUR, 0,5 EUR in 51,00 EUR) (154. in 165. člen ZPP).

(1) Uradni list RS št. 26/1999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP.

(2) Uradni list RS št. 83/2001 in naslednji, v nadaljevanju OZ.

(3) Primerjaj Lojze Ude in ostali, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 722, tč. 10.