Jedro

V postopku za dostop do informacij javnega značaja iz tožilskega spisa vloga prosilca za pridobitev fotokopij pavšalno navedenih dokumentov ne izpolnjuje pogojev za seznanitev z dokumenti na podlagi prvega odstavka 181. člena ZDT-1. Toženka je pravilno izpostavila, da ne gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona oziroma v zvezi z njim ter ker tudi ni mogoče preizkusiti ali se ta podatek sploh nahaja v tožilskem spisu, je bilo v tem delu potrebno vlogo prosilca zavrniti. Toženka pravilno poudarja, da sklep o zavrženju kazenske ovadbe še ne pomeni pravnomočnega končanja zadeve.

Izrek

I.Tožba se v delu zoper 2. točko izreka odločbe Okrožnega državnega tožilstva v Slovenj Gradcu št. Tu 9-5/6/2023-2 BČ/mg, zavrže.

II.V preostalem delu se tožba zavrne.

III.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Toženka je v izpodbijani odločbi zavrnila zahtevo prosilca (sedaj tožnika) za posredovanje listin, in sicer fotokopij sklepov, odobritev občinskega sveta, statutov, pravilnikov, izjav, pismene zakonske podlage, uradnih vabil, itd., od vseh udeležencev v postopku, v zadevi Kt/20811/2022 v tožilskem spisu KT/20811/2022 (1. točka izreka). Ugodila pa je zahtevi prosilca za pridobitev sklepa o zavrženju kazenske ovadbe Okrožnega državnega tožilstva v Slovenj Gradcu št. Kt/20811/2022 z dne 13. 3. 2023, ter navedla, da posebni stroški v postopku niso nastali.

2.Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po 5. členu Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), in sicer v skladu z 2. točko navedenega člena. To je podal kot ugovor na ugotovitve državnega tožilca v zadevi Kt/20811/2022 v zvezi s sklepom o zavrženju kazenske ovadbe z dne 13. 3. 2023, s katero ga je državni tožilec kot ovaditelja v kazenski zadevi Kt/20811/2022, zoper osumljenega A. A., zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja in uradnih pravic, obvestil, da je prijavo, ki jo je šteti kot kazensko ovadbo zaradi nastanka utemeljenega suma, da je bilo storjeno uradno pregonljivo kaznivo dejanje, zavrgel. Tožnik je prosil, da naj mu v zvezi z obvestilom o zavrženju kazenske ovadbe pošlje fotokopijo sklepov, odobritev občinskega sveta, statutov, pravilnikov izjav, kar je smiselno štel za sklep o zavrženju kazenske ovadbe KT/20811/2022 z dne 13. 3. 2023. Izpostavlja, da področje posredovanje informacij specialno ureja 181. člen Zakona o državnem tožilstvu (v nadaljevanju ZDT-1). Toženka pojasnjuje, da je tožnik deloma izkazal pravni interes, saj je kot ovaditelj podal kazensko ovadbo in predložil tudi listine. Tožnik je bil o zavržbi predmetne ovadbe obveščen z dopisom z dne 13. 3. 2023, ker pa zahteva obrazložitev, je bilo njegovi zahtevi za posredovanje sklepa o zavrženju ugodeno, saj je oškodovanec, ki bi ga kazenski pregon lahko prevzel. Zahteva je pa bila zavrnjena v delu, ki se nanaša za pošiljanje fotokopije sklepov, odobritev občinskega sveta, statutov, pravilnikov, izjav, pismene zakonske podlage, uradnih vabil, itd., saj to ne izpolnjuje pogojev za seznanitev z dokumenti glede na prvi odstavek 181. člena ZDT-1. Opozarja, da sklep o zavrženju ovadbe še ne pomeni pravnomočnega končanja zadeve. Toženka poudarja, da tožnik pavšalno navaja, da naj se mu pošljejo fotokopije, ki pa jih v vlogi ne specificira, ne navaja katere listine želi vpogledati, le pavšalno navaja fotokopije listin in tukaj ne gre za podatek, ki je bil pridobljen in sestavljen zaradi kazenskega pregona oziroma v zvezi z njim ter ni mogoče preizkusiti ali se ta podatek sploh nahaja v tožilskem spisu KT/20811/2022, zato je v tem delu vloga prosilca zavrnilo.

3.Tožnik zoper navedeno odločbo vlaga tožbo. V njej navaja, da z odločbo ni zadovoljen, ker niso odgovorili na njegove zahteve, in sicer strokovno teoretično in praktično niso podkrepljene z ustreznimi razlagami in dokazili. Podaja zahtevo za preiskavo o upravičenosti porabe občinskih javnih sredstev za oglas v glasilu B. Meni, da so uslužbenci občinske uprave Občine C. ravnali v nasprotju z pričakovano integriteto. Meni, da je bil podan molk organa, ker na občini ni prejel odgovor na pismeno vprašanje. Izpostavlja, da so 3. 12. 2021 občani C. prejeli v poštni nabiralnik brezplačni izvod tednika B. in se je politična propaganda vladajoče stranke financirala iz javnih sredstev. V brezplačniku se je predstavila tudi Občina C. s sramotnim oglasom in je s tem zlorabila Turistično informacijski center za turistične namene, uslužbenci pa so zamolčali, da so račun za brezplačen bilten B. poravnali iz občinskega proračuna.

4.Meni, da je bil napačno uporabljen materialni zakon, o čemer je izostala ugotovitev dejanskega stanja in javne koristi glede nepotrebnega plačevanja oglasa. Izpostavlja, da prosi za odgovor, zakaj je Policijska postaja Radlje ob Dravi sume predvidenega nezakonitega financiranja tednika B. poslala v presojo tožilstvu in ni z dokazili zavrnila njegovih trditev. Poudarja, da ker Turistično informacijski center deluje pod okriljem občine in občinskega sveta mora vsako leto pripraviti plan oglaševanja za tekoče leto in ga poslati v potrditev občinskemu svetu, da se zagotovijo proračunska sredstva za pokritje stroškov. Poudarja, da je Turistično informacijski center zgolj oglaševalec in organizator dogodkov, ki se dogajajo izključno za potrebe občanov Občine C. Uslužbenci občine trdijo, da vršijo promocijo in oglaševanje po radiu, televiziji in časopisih in prosi, da mu pismeno dostavijo za te namene naslednje dokumente: vse pismene zahtevke občine in točen namen oglaševanja za vsak radijski, televizijski in časopisni oglas, posebej izstavljene račune le teh in plačane račune s katerimi občina dokazuje, da so plačali oglase za obdobje od leta 2015 do leta 2021.

5.Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da tožnik v tem upravnem sporu uveljavlja tožbeni zahtevek zoper odločitev v kazenskem postopku in ne v upravnem postopku. Zahtevek tožnika se namreč nanaša na sklep Okrožnega državnega tožilstva v Slovenj Gradcu o zavrženju kazenske ovadbe opr. št. Kt/20811/2022 IŠ/LM z dne 4. 4. 2023, s katerim je državni tožilec zavrgel kazensko ovadbo, ki jo je podal tožnik kot ovaditelj, zoper osumljenega A. A. zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika. Ker se tožbeni zahtevek pravzaprav nanaša na nezadovoljstvo tožnika z odločitvijo državnega tožilca, poudarja, da je nerelevantno, da je navedel, da se pritožuje zoper odločbo Tu 9-5/6/2023-2 BČ/mg z dne 4. 4. 2023, saj iz vsebine zahtevka izhaja, da se ne nanaša na izpodbijano odločbo. Tožnik torej v predmetnem postopku uveljavlja zahtevek o katerem toženka sploh ni odločila in ni prejela odločitve, uveljavlja torej, tožba ni zahtevek za zoper neobstoječo odločitev toženke. Zato predlaga zavržbo tožbe oziroma zavrnitev zahtevka kot neutemeljenega.

K I. točki izreka

6.Tožba se v delu, ki se nanaša na 2. točko izreka odločbe Okrožnega državnega tožilstva v Slovenj Gradcu št. 330-11/2017-11 z dne 21. 4. 2017, zavrže.

7.Sodišče mora v skladu s 36. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) preveriti, ali so za meritorno obravnavo tožbe podane procesne predpostavke, opredeljene v 1. do 8. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, na katere mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. Sodišče zavrže tožbo s sklepom, če ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1) ali upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v njegovo pravico ali v neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

8.V upravnem sporu lahko posameznik varuje le svojo (subjektivno) pravico ali pravno korist. Preizkus obstoja te pravovarstvene potrebe obsega presojo, ali lahko tožnikov uspeh pripelje do spremembe oziroma izboljšanja njegovega pravnega položaja. Tako je Vrhovno sodišče Republike Slovenije večkrat zapisalo, da mora stranka upravičenje za vložitev tožbe (procesno legitimacijo) izkazati. To stori z uveljavljanjem kršitve pravice ali na zakon oprte neposredne koristi. V tej luči je njen pravni interes za vložitev tožbe v zagotovitvi boljšega lastnega pravnega položaja.1

9.Ob dejstvu, da je toženka tožniku ugodila v točki 2., tožnik več nima pravnega interesa za izpodbijanje navedene odločbe v tem delu, saj svojega pravnega položaja v tem delu ne more več izboljšati.

10.Zato je sodišče tožbo v tem delu zavrglo že iz procesnega razloga.

K II. točki izreka

11.Tožba ni utemeljena.

12.V konkretnem primeru je predmet sodne presoje odločitev toženke, ki je zavrnila vlogo tožnika za posredovanje fotokopij sklepov, odobritev občinskega sveta, statutov, pravilnikov, izjav, pismene zakonske podlage, uradna vabila, itd., od vseh udeležencev v postopku. Razlog za zavrnitev je pavšalno navajanje in dejstva, da to ne izpolnjuje pogojev po 181. členu ZDT-1 in ker ne gre za podatek, ki bi bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona oz. v zvezi z njim ter ker tudi ni mogoče preiskusiti, ali se ta podatek sploh nahaja v tožilskem spisu.

13.Prvi odstavek 181. člena ZDT-1 določa, da dostop do vsebine osebnih in drugih podatkov iz vpisnikov, imenikov in evidenc, ki se nanašajo na njih, pridobijo posamezniki, na katere se nanašajo, ali druge osebe, ki so v njih navedene v zvezi s pristojnostmi iz prvega odstavka 19. člena tega zakona, šele po zastaranju kazenskega pregona ali po pravnomočnosti sodbe. Pred potekom rokov iz prejšnjega stavka lahko dostopajo do vsebine osebnih ali drugih podatkov samo v okviru sodnega postopka ali na podlagi odločbe sodišča. Pravico do vpogleda v vsebino osebnih ali drugih podatkov iz vpisnikov, imenikov, evidenc in spisov državnega tožilstva ima še pred njihovim arhiviranjem tudi vsaka pravna ali fizična oseba, ki za to izkaže pravni interes, če to ne posega v določbe prejšnjega stavka ter ne škoduje interesom postopka, tajnosti postopka ali zasebnosti oseb. Vpogled dovoli vodja pristojnega državnega tožilstva.

14.Ta zakon torej ureja posebna pravila za dostopanje do navedenih informacij ter vsebuje v zvezi s tem, tudi temu postopku ter pravicam oseb, ki so v njem, posebej prilagojene omejitve. To pomeni, da 181. člen ZDT-1 določa tako omejitve kot tudi način uresničevanja ustavne pravice do informacije javnega značaja ob upoštevanju specifičnega področja kazenskega postopka. Po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ je resda vsakomur omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi. S tem se omogoča izvrševanje pravice do svobode izražanje. Določba 181. člena ZDT-1 pa dovoljuje dostop do določenih informacij, s katerimi razpolaga sodišče ali drug organ, le v primeru, ko oseba izkaže v zakonu utemeljen pravni interes oziroma, ki iz utemeljenih razlogov izključuje dostop do določenih informacij v primerih, ki jih določa zakon. Tu je potrebno poudariti, da 181. člen ZDT-1 lex specialis v odnosu do ZDIJZ.

15.Sodišče v zadevi ugotavlja, da tožnik navaja oz. ponavlja dejstva v zvezi z vloženo kazensko ovadbo, oz. izraža nestrinjanje z zavrženo kazensko ovadbo, kar pa ni relevantno za odločanje o dostopu do informacij, ki jih tožnik želi, zato se sodišče s temi navedbami ni podrobneje ukvarjalo.

16.V delu, ko pa tožnik zahteva pošiljanje fotokopij sklepov, odobritev občinskega sveta, statutov, pravilnikov, izjav, pismene zakonske podlage, uradna vabila, itd., kar vse je prosilec navedel v svoji vlogi, da se mu vse, kot je pavšalno navajal, pošlje v fotokopiji, pa se sodišče sklicuje na ugotovitev, da za pridobitev fotokopij pavšalno navedenih dokumentov ne izpolnjuje pogojev za seznanitev z dokumenti na podlagi prvega odstavka 181. člena ZDT-1. Njegova vloga za pridobitev fotokopij pavšalno navedenih dokumentov ne izpolnjuje pogojev za seznanitev z dokumenti na podlagi prvega odstavka 181. člena ZDT-1. Toženka je namreč pravilno izpostavila, da ne gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona oziroma v zvezi z njim ter, ker tudi ni mogoče preizkusiti ali se ta podatek sploh nahaja v tožilskem spisu Kt/20811/2022, je bilo v tem delu, vlogo prosilca zavrniti. Toženka tudi pravilno poudarja, da sklep o zavrženju kazenske ovadbe še ne pomeni pravnomočnega končanja zadeve. Oškodovanec ima v zakonskem roku možnost prevzeti pregon, prav tako pa lahko tožilec ob naknadni najdbi novih dokazov začne s kazenskim pregonom, ne glede na predhodno zavrženje kazenske ovadbe. Tožilska odločitev sama po sebi ne povzroči učinka pravnomočnosti in ne stanja že razsojene stvari.

17.Sodišče pa še dodaja, da se informacije, ki jih želi tožnik pridobiti v postopku in v smeri, ki jih navaja v tožbi, nanašajo na delovanje občine. Občina kot pravna oseba javnega prava pa je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Tožnik se glede navedenih informacij lahko obrne na občino. Po 5. členu ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam (v nadaljevanju prosilci). Vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Vsak prosilec ima pravico, da pod enakimi pogoji kot druge osebe pridobi pravico do ponovne uporabe informacij v pridobitne ali nepridobitne namene. Organ mora v čim večji meri zagotavljati informacije javnega značaja v elektronski obliki, vendar ni dolžan za potrebe ponovne uporabe informacij javnega značaja zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka, ter tudi ne nadaljevati z ustvarjanjem določenih informacij samo zaradi ponovne uporabe s strani drugih organov ali drugih oseb. Organ lahko prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

18.Če organ, torej v konkretnem primeru občina, prosilcu ne posreduje informacije, pa ima ta pravico do pritožbe v skladu s 27. členom ZDIJZ, in sicer o pritožbi odloča Informacijski pooblaščenec.

19.Ker je iz vseh zgoraj navedenih razlogov odločitev toženke pravilna, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

20.Sodišče je v navedeni zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave, saj je ocenilo, da dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankami ni sporno. Med strankami je sporna le pravilna uporaba materialnega prava ter tudi vprašanje uporabe procesnih pravil o pravnih sredstvih zoper odločitev organa. V takem primeru pa daje ZUS-1 v prvem odstavku 59. člena izrecno pooblastilo sodišču, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

K III. točki izreka

21.Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 132/2022 z dne 11. 1. 2023, 7. točka, I Up 31/2021 z dne 17. 11. 2021, 6. točka, I Up 26/2021 z dne 3. 11. 2021, 7. točka.