Jedro

Odločanje o tem, katere vrste zdravstvenih pregledov mora opraviti voznik, je odvisno od voznikovega zdravstvenega stanja, ki ga lahko strokovno oceni le zdravnik. Zato ne gre za upravno odločanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1416/99-6 z dne 23.2.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 56/97 v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 19.8.1999. Z njo je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi Upravne enote J., Oddelka za upravne notranje zadeve, z dne 11.3.1998, s katero je bilo odločeno, da se tožnica, kot voznica B, G in H kategorije napoti na kontrolni zdravstveni pregled v Dispanzer za medicino dela, prometa in športa Zdravstvenega doma J. (1. točka izreka), dan in uro pregleda odredi zdravstvena organizacija in o tem obvesti voznico (2. točka izreka), stroške zdravstvenega pregleda plača Ministrstvo za notranje zadeve (3. točka izreka), račun za opravljeno storitev ter zdravniško spričevalo z mnenjem zdravnika pošlje Dispanzer za medicino dela, prometa in športa Zdravstvenega doma J. Upravni enoti J., Oddelku za upravne notranje zadeve (4. točka izreka), v kolikor pa se vabilu na kontrolni pregled ne bo odzvala, se tožnici za čas, dokler ne gre na kontrolni zdravstveni pregled, vozniško dovoljenje odvzame (5. točka izreka).

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe med drugim navaja, da je bila tožnica kot voznica motornih vozil B, G in H kategorije glede na vsebino zdravniškega potrdila Zdravstvenega doma J. z dne 13.2.1998, po kateri ni več zmožna za vožnjo motornih vozil omenjenih kategorij, glede na 1. odstavek 186. člena Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Uradni list SFRJ, št. 50/88, 80/89, 29/90 in 11/91) utemeljeno poslana na kontrolni zdravstveni pregled. S kontrolnim zdravstvenim pregledom bo potrjena ali zavrnjena utemeljenost suma o njeni zdravstveni nezmožnosti za zanesljivo vožnjo motornih vozil omenjenih kategorij. Po določbi 3. člena Pravilnika o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki motornih vozil (Uradni list SFRJ, št. 5/82) pa so kot bolezni, ki pomenijo pri kandidatih za voznike in voznikih motornih vozil kategorij A in B, ki jim vožnja motornega vozila ni glavni poklic, kontraindikacijo za varno vožnjo, navedena tudi psihološka, psihiatrična in nevrološka stanja in obolenja oziroma vse akutne psihoze, ne glede na etiologijo, ali kronične psihoze z izraženimi rezidualnimi ali regresivnimi spremembami. Zato mora kontrolni zdravniški pregled zajemati vse vrste pregledov, za katere zdravniki kot strokovnjaki za oceno tožničine zmožnosti za vožnjo menijo, da so potrebni. Vendar pa odločanje o tem, katere vrste pregledov mora tožnica opraviti, ni v pristojnosti upravnega organa, niti sodišča, temveč je odvisno od tožničinega zdravstvenega stanja, ki ga lahko strokovno ocenijo le zdravniki.

Tožnica v pritožbi navaja, da se z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ne strinja, ker se ne strinja s psihiatričnim pregledom, ki ga mora opraviti v obsegu kontrolnega zdravstvenega pregleda. Ker Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa dovoljuje vožnjo voznikom do 80 leta starosti, se v njenem primeru posega v njene pridobljene pravice ter se ji povzroča nasilje. Zato predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijana sodba.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbo. Razlogi s katerimi utemeljuje svojo odločitev, so skladni s podatki in listinami v upravnih spisih ter imajo podlago v določbi 1. odstavka 186. člena Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, po katerem se mora na kontrolni zdravstveni pregled poslati voznika motornega vozila, za katerega se utemeljeno sumi, da iz zdravstvenih razlogov ni več zmožen za zanesljivo vožnjo motornih vozil tistih kategorij, za katere mu je bilo izdano vozniško dovoljenje. Da pri tožnici obstaja utemeljen sum, da iz zdravstvenih razlogov ni več zmožna za zanesljivo vožnjo pa tudi po presoji pritožbenega sodišča izhaja iz že omenjenega zdravniškega potrdila Zdravstvenega doma J. z dne 13.2.1998. V 3. členu omenjenega pravilnika so kot bolezni, ki pri kandidatih za voznike oziroma pri voznikih motornih vozil A in B kategorije, ki jim vožnja motornega vozila ni glavni poklic, pomenijo kontraindikacijo za varno vožnjo, navedena so tudi psihološka, psihiatrična in nevrološka stanja in obolenja oziroma vse akutne psihoze, ne glede na etiologijo, ali kronične psihoze z izraženimi rezidualnimi ali regresivnimi spremembami. Zato tožničin ugovor, da se ne strinja z odrejenim psihiatričnim pregledom ne more vplivati na drugačno odločitev v zadevi. Sicer pa je tak ugovor, ki ga je tožnica navajala tudi že v tožbi, pravilno zavrnilo sodišče prve stopnje iz razlogov, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

Ker glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.