Jedro

Pravno nerelevanten je pritožbeni razlog zoper sklep o nagradi izvedencu tožnikovo nezadovoljstvo z izvedeniškim mnenjem.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S pobijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se sodnemu izvedencu J. H. iz P. prizna in izplača avtorski honorar za opravljeno izvedensko mnenje v bruto znesku 105.000,00 SIT in se ta znesek nakaže izvedencu iz sredstev predujma.

Proti temu sklepu se pravočasno, po svojem pooblaščencu, iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da zoper sklep o imenovanju izvedenca, s katerim je sodišče prve stopnje izvedencu naložilo tudi, da po pregledu pravdnega spisa in po potrebi ogledu kraja dogodka poda izvid in mnenje, ni bila možna pritožba. Izvedenec je na podlagi sklepa izdelal mnenje, vendar ni opravil svoje naloge na predlagani način in čeprav je bil zaradi tega imenovan, se z njegovim mnenjem ni pripomoglo k rešitvi te zadeve, temveč se jo je še bolj zakompliciralo. Izvedenec v svojem mnenju navaja podatke, ki jih ni mogel dobiti v spisu, kar pomeni, da jih je očitno dobil od tožene stranke, kdaj in kako pa jih je dobil od tožene stranke, pa tožeči stranki ni znano, saj o ogledu ni bila obveščena ne tožeča stranka in tudi ne njen pooblaščenec. Očitno je o času in kraju ogleda bila obveščena le tožena stranka in sicer po privatnih linijah, saj tudi v spisu ni podatka o pisnem obveščanju strank in pooblaščencev, tožena stranka pa brez obvestila izvedenca ni mogla vedeti ničesar o ogledu. O mnenju izvedenca je tožeča stranka podala svoje stališče z vlogo z dne 21.03.2005 in ga v izogib ponavljanju šteje za sestavni del te pritožbe. Izvedenec torej ni opravil svoje naloge in je tožnik z omenjeno vlogo predlagal, da izvedenec ponovi ogled in o novem ogledu obvesti vse stranke in ne le toženo stranko, nato pa o ugotovitvah poda novo mnenje, vse to za iste stroške. Izvedenec je zaračunal nekaj kar ni opravil, ali pa ni opravil korektno, zato se tožeča stranka ne strinja z izpodbijanim sklepom in izplačilom tako visokega zneska izvedencu, saj se še ne ve, ali bo sodišče imenovalo drugega izvedenca z enako nalogo in bi v tem primeru moral tožnik založiti še enkrat tako visoke stroške, izvedenec pa bi neupravičeno obogatel. Predlaga razveljavitev sklepa in da se o stroških odloči šele potem, ko bo izvedenec svojo nalogo opravil. Pritožbeno sodišče je upoštevalo le tiste pritožbene navedbe, ki so v pritožbi, saj se tožnik v pritožbenem postopku ne more sklicevati na neko drugo vlogo (vlogo z dne 21.03.2005). Ta vloga ni sestavni del pritožbe, tudi če jo kot tako navaja tožnik.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik s svojo pritožbo ni uspel omajati v sklepu ugotovljenega dejanskega stanja. Glavni pritožbeni očitek, da izvedenec svoje naloge ni opravil, in da si je zaračunal nekaj, česar ni izvršil, ne drži, kar je mogoče ugotoviti že na podlagi podatkov spisa. Sodišče prve stopnje je naložilo izvedencu, da po pregledu pravdnega spisa in po potrebi ogledu kraja dogodka poda izvid in mnenje o tem, ali so bile vzrok nezgode z dne 26.08.1998 napačno zložene mavčne plošče, ki so jih pri adaptaciji stanovanja tožnika ob zidu hodnika skupne hiše postavili delavci izvajalca del. Izvedenec je svoje delo opravil, pregledal je spis, si ogledal kraj dogodka in podal izvid in mnenje o vzroku nezgode, kar vse je razvidno iz podatkov spisa. Pritožbeno sodišče ni moglo slediti raznim namigovanjem v pritožbi, ki niso konkretizirana, na primer, da izvedenec navaja podatke, ki jih ni mogel dobiti v spisu, kar pomeni, da jih je očitno dobil od tožene stranke. Pritožba ne pojasni niti za kakšne podatke gre, s takimi neobrazloženimi očitki pa v pritožbenem postopku ne more uspeti. Ostale pritožbene trditve (na primer, da je izvedeniško mnenje zadevo še bolj zakompliciralo) niso pravno relevantne, tako kot je pravno nerelevanten pritožbeni razlog zoper sklep o nagradi izvedencu tožnikovo nezadovoljstvo z izvedeniškim mnenjem. In ker niso podani niti razlogi, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2.odst. 350.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo pobijani sklep sodišča prve stopnje (2.tč. 365.čl. ZPP).