Up-99/95

18/7-1995

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A.A., ki ga zastopa odvetnik ..., na seji dne 18/7-1995

o d l o č i l o:

1.Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Kp 594/95 z dne 7/7-1995 in sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Ks 95/95 z dne 23/6- 1995 se, kolikor se odločitev nanaša na pritožnika, razveljavita.

2.Zadeva se vrne v ponovno odločanje Okrožnemu sodišču v Novem mestu, ki mora odločiti v 24 urah.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik izpodbija sklep Višjega sodišča, s katerim je to sodišče zavrnilo pritožbo zoper sklep prvostopnega sodišča o podaljšanju pripora. Pritožnik navaja, da je Ustavno sodišče z odločbo št. Up 57/95 z dne 7/7-1995 razveljavilo odločbe sodišč o priporu zoper pritožnika, ustavno pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, naveden v 1. točki izreka te odločbe, pa je zavrglo zaradi neizčrpanosti pravnih sredstev. Ta sklep je po mnenju pritožnika v nasprotju s prvim odstavkom 20. člena Ustave, saj naj sodišče ne bi upoštevalo, da je bila z vložitvijo obtožnice spremenjena pravna kvalifikacija kaznivega dejanja iz drugega odstavka 196. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 63/94) v enkratno dejanje po prvem odstavku tega člena, zaradi česar ponovitvena nevarnost iz tega razloga ne bi mogla biti več podana. Sodišče pa naj bi tudi napačno presodilo posamezne okoliščine, ki naj bi kazale na ponovitveno nevarnost.

2.Izpodbijana odločitev pritožbenega sodišča naj bi bila v razlogih protislovna. Pritožbeno sodišče po mnenju pritožnika ni upoštevalo, da so bili dokazi o okoliščinah, na podlagi katerih se je sklepalo o ponovitveni nevarnosti, pridobljeni protipravno in brez prisotnosti pritožnika. Presodilo je, da je bila določba četrtega odstavka 215. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94; v nadaljnjem besedilu: ZKP) o takojšnji opravi preiskave pravilno uporabljena. Ugotovitev pritožbenega sodišča, da ne gre za kršitev 20. člena Ustave, naj bi bila napačna, saj bi bila varnost ljudi ogrožena le, če bi pritožniku dokazali ponovitveno nevarnost z jasnimi in konkretnimi dejstvi. Sodišče naj bi tudi napačno sklepalo na ponovitveno nevarnost na podlagi količine zasežene snovi, ki naj bi bila namenjena le enemu odjemalcu, ki ga policija ni našla, vprašljivo pa naj bi bilo tudi, ali pri odvzetem materialu sploh gre za heroin v smislu mamil, saj naj bi niti iz obtožnice ne bilo razvidno, kolikšno substanco heroina naj bi zaseženi material vseboval.

3.Pritožnik meni, da sodišči nista ravnali v skladu s 24. točko obrazložitve navedene odločbe Ustavnega sodišča o potrebi po jasno izraženih, konkretnih in specifičnih okoliščinah, ki morajo biti ob ponovitveni nevarnosti podane, ter o upoštevanju načela sorazmernosti pri poseganju v osebno svobodo, zato predlaga, da Ustavno sodišče izpodbijana sklepa odpravi ter odloči o njegovi takojšnji izpustitvi na prostost.

B.

I.

4.Ustavno sodišče je na seji senata dne 18/7-1995 sprejelo ustavno pritožbo v obravnavo in glede na to, da gre za poseg v osebno svobodo, takoj nadaljevalo z odločanjem v zadevi. Za takšen postopek se je Ustavno sodišče lahko odločilo tudi zato, ker je bila v okviru postopka, izvedenega v zadevi Up 57/95, tako Višjemu sodišču v Ljubljani kot tudi Okrožnemu sodišču v Novem mestu že dana možnost odgovora na ustavno pritožbo pritožnika zaradi pripora po 56. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94; v nadaljnjem besedilu: ZUstS).

5.Okrožno sodišče v Novem mestu je 23/6-1995 podaljšalo pripor zoper pritožnika z utemeljitvijo, da je priporni razlog ponovitvene nevarnosti, ki ga je že dvakrat potrdilo Višje sodišče v Ljubljani, prav tako pa tudi Vrhovno sodišče, podan. Izkazovale pa naj bi ga okoliščine, kot so zasežena tehtnica in snovi, razglašene za mamilo, najdeni sledovi različnih mamil v avtomobilu ter to, da je imel pritožnik ob aretaciji pri sebi večjo količino heroina, nabito pištolo in bombo, ter predkaznovanost, pa čeprav za drugo dejanje.

6.Višje sodišče je pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in v obrazložitvi navedlo, da je pri pritožniku res spremenjena pravna kvalifikacija dejanja, vendar pa s tem ni mogoče omajati bojazni za ponovitev kaznivih dejanj.

7.Višje sodišče je menilo, da je bila preiskava avtomobila, v katerem je bila najdena tehtnica, opravljena v skladu s četrtim odstavkom 215. člena ZKP, saj je bilo treba preiskavo opraviti takoj in nepričakovano, ker so bili pritožnik in soobdolženci prijeti na kraju kaznivega dejanja. Višje sodišče je menilo, da v obravnavani zadevi ne gre za kršitev 20. člena Ustave, saj so kazniva dejanja, ki se nanašajo na neupravičeno proizvodnjo ali promet z mamili po svoji vsebini takšna, da ogrožajo varnost ljudi, v tem primeru končne kupce, zasvojene narkomane, pri čemer naj bi bila količina mamila dokaj pomembna. Pritožbeno sodišče meni, da tako za pritožnika kot za druge soobdolžence obstoji ponovitvena nevarnost, saj vedo, kako priti na ilegalen način do trdih drog, očitno pa jim je poznano tudi tržišče prodaje.

II.

8.Ustavno sodišče je s svojo odločbo št. Up 57/95 z dne 7/7-1995 razveljavilo odločitve sodišč o odreditvi in podaljševanju pripora zoper pritožnika, ki so v času odločanja o tedanji ustavni pritožbi že prenehale pravno učinkovati, sklepa sodišča prve stopnje z dne 23/6-1995, ki je in ki še predstavlja pravno podlago, na podlagi katere se pritožnik nahaja v priporu, pa tedaj Ustavno sodišče ni moglo presojati, ker tedaj zoper ta sklep še niso bila izčrpana vsa pravna sredstva.

Ustavno sodišče je razveljavilo prejšnje sklepe o priporu, ker sodišča o odreditvi oziroma podaljšanju pripora niso odločala v skladu s pogoji, ki jih določa Ustava v 20. členu in ZKP v 3. točki drugega odstavka 201. člena, oziroma to vsaj iz sklepov ni bilo razvidno, zaradi česar je bila kršena pritožnikova pravica iz 25. člena Ustave. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, je to sodišče o pritožbi zoper prvostopni sklep odločalo isti dan kakor Ustavno sodišče, vsekakor pa pred prejemom odločbe Ustavnega sodišča v navedeni zadevi.

Zato to sodišče še ni moglo biti seznanjeno z razlogi odločitve Ustavnega sodišča. Glede na razloge in obrazložitev, ki so navedeni v obrazložitvi odločbe št. Up 57/95 z dne 7/7-1995, na katere se Ustavno sodišče v celoti sklicuje tudi pri obrazložitvi te odločbe in jih posebej ne ponavlja, saj je bila navedena odločba Ustavnega sodišča vročena tako prvostopnemu kot drugostopnemu sodišču, je mogoče ugotoviti, da je pritožbeno sodišče sicer v določeni meri opravljalo presojo v skladu s kriteriji iz te odločbe, vendar ne v celoti. Pri tem Ustavno sodišče opozarja predvsem na točke 23, 24 in 25 obrazložitve citirane odločbe v zadevi Up 57/95, iz katerih je še posebej razvidno, kakšno presojo mora opraviti sodišče, da lahko utemeljeno sklepa na obstoj ponovitvene nevarnosti pri pritožniku in da lahko ugotovi, da je poseg v pritožnikovo pravico do osebne svobode še pred pravnomočno odločbo sodišča neogiben ukrep, ki je v sorazmerju z ogrožanjem varnosti ljudi, ki jo mora sodišče, kolikor obstoji, prav tako konkretno in določno ugotoviti in obrazložiti.

9.Iz navedenih razlogov mora po mnenju Ustavnega sodišča to presojo sodišče opraviti v celoti in na podlagi tega odločiti o odvzemu prostosti ter takšno morebitno odločitev tudi argumentirati na način, ki pritožniku omogoča učinkovito izvrševanje ustavne pravice do pravnega sredstva. Ker z izpodbijanima odločbama ni bilo odločeno v skladu s povedanim in razlogi že citirane odločbe v zadevi Up 57/95, Ustavno sodišče ugotavlja, da o podaljšanju pripora ni bilo odločeno v skladu s prvim odstavkom 20. člena Ustave. Zato je Ustavno sodišče izpodbijana sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločitev pristojnemu prvostopnemu sodišču, ki mora o zadevi odločiti nemudoma, najkasneje pa v roku 24 ur, ki ga je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS določilo ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 20. člena Ustave, po kateri mora biti priprtemu najkasneje v 24 urah vročena obrazložena odločba. Pristojno sodišče mora pri odločitvi upoštevati razloge te odločbe in o morebitnem podaljšanju oziroma odpravi pripora odločiti v skladu s kriteriji, ki jih je v navedeni odločbi v zadevi Up 57/95 opredelilo Ustavno sodišče.

C.

10.Ustavno sodišče je odločbo sprejelo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Janez Snoj, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k dr. Tone Jerovšek