Jedro

Čeprav je ocenjevanje v okviru predpisanih meril strokovne narave, pa morajo vendar biti navedeni razlogi, iz katerih izhaja, zakaj je bila vloga tožeče stranke zavrnjena ter s tem omogočajo preizkus njene pravilnosti. Zgolj sklicevanje na določila predmetnega Javnega razpisa in v njem določena merila ter na premajhno število točk, ki jih je tožeča stranka dobila pri posameznem merilu, ne predstavlja obrazložitve, ki bi jo bilo mogoče preizkusiti.

Toženka je v odgovoru na tožbo z obširnejšo navedbo razlogov za točkovanje tožnikovega projekta sicer skušala dopolniti obrazložitev izpodbijane odločitve,vendar navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo ne morejo nadomestiti pomanjkljivosti v obrazložitvi upravnega akta. Relevantni razlogi za odločitev morajo biti podani v obrazložitvi upravnega akta.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklepa Ministrstva za zdravje 1612-5/2017/114 z dne 14. 7. 2017 in 1612-5/2017/219 z dne 21. 8. 2017 se odpravita in se zadeva vrne temu ministrstvu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 14. 7. 2017 je Ministrstvo za zdravje (v nadaljevanju tudi Ministrstvo) na podlagi šeste alineje 7. člena Zakona o zdravstvenem varstvu, Zakona o javnih financah, Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 ter 226. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju Pravilnik) zavrnilo tožnikovo vlogo, s katero se je prijavil na Javni razpis za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja za leta 2017, 2018 in 2019 (v nadaljevanju Javni razpis) s programom z naslovom: „X.“ (točka 1 izreka). V postopku izdaje tega sklepa posebni stroški niso nastali (točka 2 izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je bila na podlagi predmetnega Javnega razpisa 18. 4. 2017 imenovana strokovna komisija, ki je ocenjevala skupaj 102 vlog in pri izboru upoštevala pogoje in merila, navedena v razpisni dokumentaciji. Merila za dodelitev sredstev so določena v 1. točki IX. poglavja razpisne dokumentacije Javnega razpisa. Skupaj je bilo možno doseči 100 točk, od tega v posameznih sklopih meril: pri merilu A: Vsebinska ustreznost: 35 točk, pri merilu B: Kakovost programa: 45 točk in pri merilu C: Financiranje in upravljanje programa: 20 točk. V skladu z dodatnim pogojem iz 1. točke X. poglavja razpisne dokumentacije se program, ki pri merilu A: Vsebinska ustreznost ne dosega vsaj 20 točk, pri merilu B: Kakovost programa ne dosega vsaj 30 točk, ter pri merilu C: Financiranje in upravljanje programa ne dosega vsaj 10 točk, zavrnejo. Tožnikov program je pri merilu A: Vsebinska ustreznost dosegel 18 točk in pri merilu B: Kakovost programa 21 točk, kar v skladu z razpisnimi pogoji ne predstavlja zadostnega števila točk, zato se tožnikova vloga za sofinanciranje zavrne.

2. Ministrstvo je tožnikovo pritožbo zavrnilo. Merila za dodelitev sredstev so določena v 1. točki IX poglavja razpisne dokumentacije Javnega razpisa. Razdeljena so na tri sklope. V skladu z dodatnim pogojem iz 1. točke X. poglavja razpisne dokumentacije so bili programi, ki v prvem sklopu: Vsebinska ustreznost niso dosegli vsaj 20 točk in v drugem sklopu: Kakovost program vsaj 30 točk ter v tretjem sklopu: Financiranje in upravljanje programa vsaj 15 točk, zavrnjeni. Tožnikov program je v prvem sklopu meril: Kakovost programa dosegel 21 točk, kar v skladu z razpisnimi pogoji ni predstavljalo zadostnega števila točk, zato je bila vloga za sofinanciranje tožnikovega programa zavrnjena. Potek ocenjevanja je bil izveden v skladu s Pravilnikom in na podlagi Javnega razpisa. Ministrstvo je pri pregledu dokumentacije o oceni tožnikovega programa ugotovilo: da tožnikov delovni načrt programa ne izkazuje novih pristopov k terapiji zasvojenosti, kot je to nakazano v opisu programa; da je opis dejavnosti v delovnem načrtu je zelo skop, še posebej pri opisu dejavnosti, ki so neposredno namenjene uporabnikom. Edina dejavnost, ki je navedena v tem sklopu, je individualno ter objektivno svetovanje o tveganjih in dobrobitih metode. Glede na opis dejavnosti, je strokovna komisija ni ocenila, da gre za inovativne pristope. Zelo pomanjkljivo so navedene ciljne vrednosti programa. Kot je iz programa razvidno, bo le ena oseba izvajala vse opisane dejavnosti. Nove zaposlitve niso predvidene, prav tako tudi ne mreženje in partnerstvo.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da se je z istoimenskim programom z naslovom: „X.“ prijavil že na javni razpis za sofinanciranje programov: Zavarovanje in krepitev znanja za leti 2015 in 2016, ki je prejel 64 točk in odobren za sofinanciranje v višini 5.000,00 EUR. Prijavljen in odobren program s strani tožene stranke je predstavljal nadgradnjo programa svetovalca za pomoč pri soočanju z zasvojenostjo, deloma financiranega v naravi v obliki brezplačne oddaje prostora za svetovalnico s stani Mestne občine Ljubljana v obdobju od 2009 do 2015, sofinanciranega s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v letu 2011 in Ministrstva za zdravje v obdobju 2013 in 2014. Tožnikov program je sledil nacionalnemu programu na področju prepovedanih drog za obdobje od 2014 do 2020, ki v rubriki: „Raziskovalno delo“ predvideva vzpostavitev mehanizmov za prenos izsledkov in raziskav v konkretne ukrepe in politike ter med prednostna področja uvršča raziskave o učinkovitosti novih pristopov in učinkovin pri obravnavi zasvojenosti, ki glede prijave konkretizira tudi zdravilno rastlino „Tabernanthe iboga“. Opis programa, ki ga je podal tožnik na javni razpis za leti 2015 in 2016 in ga je sofinancirala tožena stranka, je v bistvenih točkah enak kot predmetni program, ki ga je toženka zavrnila. Gre za evidenten odstop od meril pri ocenjevanju, ki so bila za oba tožnikova programa enaka in se pri obeh javnih razpisih niso spremenila. Takšen odstop pa je nezakonit in arbitraren ter predstavlja kršitev tožnikovih ustavnih pravic po 14. členu in 22. členu Ustave RS.

4. Tožnik ugovarja, da je izpodbijana odločitev neobrazložena. Konkretno se je Ministrstvo opredelilo le glede točkovanja tožnikove vloge za sofinanciranje po merilu: B Kakovost programa, ugotovitve pa so nelogične, napačne in neskladne z dejansko vsebino predmetne tožnikove vloge. Napačen je tudi zaključek, da tožnikov delovni načrt ne izkazuje razvoja novih pristopov k terapiji zasvojenosti. Napačno je stališče Ministrstva, da naj bi bil tožnikov opis dejavnosti zelo skop, kar je tudi v nasprotju z Navodilom Ministrstva pod točko 2.1 Opis programa predmetnega Javnega razpisa, kjer vlagateljem nalaga, da svoj program povzamejo na kratko in navedejo le ključne aktivnosti in inovativne prednosti ter kako bo program prispeval k ciljem predmetnega Javnega razpisa oz. kateri problem se z njim rešuje. Tožnik opozarja, da je sam opis obravnavanega tožnikovega programa po svoji širini praktično enak opisu programa, ki je bil odobren na predhodnem javnem razpisu tožene stranke za leti 2015 in 2016. Konkretno očitek skopega opisa tožena stranka še posebej navaja pri opisu tožnikove dejavnosti, ki so neposredno namenjene uporabnikom ter da je edina dejavnost v tožnikovemu programu navedeno individualno in objektivno svetovanje o tveganjih in dobrobitih metode. Toženka pri tem spregleda, da je kot dejavnost, ki je strogo usmerjena k uporabnikom v programu navedena INFO TOČKA. V obrazložitvi točkovanja toženke je tudi navedeno, da je iz tožnikovega programa razvidno, da bo le ena oseba izvajala vse opisane dejavnosti in da ne bo novih zaposlitev, ter da mreženje in partnerstvo nista predvidena. Tudi predhoden tožnikov program za javni razpis za leti 2015 in 2016, ki ga je toženka sofinancirala, ni predvideval nobene nove zaposlitve, le enkraten honorar. Tudi iz razpisne dokumentacije je bilo pri opisu meril: Nova zaposlitev navedeno, da niso edina okoliščina pri opredelitvi krepitve kapacitet nove zaposlitve, saj razpisna dokumentacija navaja tudi dodatna izobraževanja in usposabljanja, kar vse je bilo predvideno tudi v tožnikovemu programu. Toženka ob primerjavi obeh tožnikovih programov navedeno okoliščino ne more upoštevati kot odločilno. Ugotovitev toženke, da mreženje in partnerstvo ni predvideno, je napačno in v nasprotju z vsebino prijavljene dokumentacije. Mreženje in partnerstvo je konkretno opisano na strani 4 tožnikove vloge, kjer je natančno navedeno sodelovanje in partnerstvo tožnika ter tožnikovo dvajsetletno delovanje v slovenskem, evropskem in širšem območju. V tožnikovem programu so navedene strokovne objave, intervjuji, javni nastopi, sodelovanje na konferencah, na katerih bi tožnik predstavil svoje dosežke in promoviral svojo dejavnost. Beseda „mreženje“ je v prijavi opisana in omenjena na več mestih in tudi konkretno opisana. Predvideno mrežnje izhaja iz priloženih prilog k prijavi. Tožnik je predložil tudi dokazilo o udeležbi dr. A.A. kot gostujočega predavatelja na European Ibogaine Forum med 9. in 10. 9. 2017 na Dunaju. Zaključki toženke so neskladni z vsebino tožnikove vloge. Ministrstvo na pritožbene navedbe tožnika ni odgovorilo in je v tem delu sklep z dne 21. 8. 2017, neobrazložen. Vsebinsko se je toženka opredelila le do ugotovitev glede merila: B in še to v zelo omejenem obsegu, glede merila: A pa ni navedla nobenih ugotovitev. Ob dejstvu, da je ocenjevanje vlog v Javnem razpisu v izključni pristojnosti strokovne komisije, je Ministrstvo dolžno v svojih odločbah pojasniti način in razloge svojega točkovanja. Sodišče te pomanjkljivosti ne more odpraviti, saj gre za strokovno in ne pravno vprašanje. Tožnik sodišču predlaga, da sklepa Ministrstva z dne 14. 7. 2017 in 21. 8. 2017 odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje, tožniku pa tudi prisodi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je na predmetni Javni razpis prispelo 107 vlog. Vlogo sta ocenjevala dva ocenjevalca. Na podlagi njunih ocen je bil izdan izpodbijani sklep, iz katerega izhaja, da tožnik ni dosegel zahtevanih pragov pri merilu: A in merilu: B, kar je bilo tudi obrazloženo v sklepu o neizbiri. Tožnik je vpogledal v ocenjevalne liste strokovne komisije in nato vložil pritožbo. V tožbi ugovarja, da so mu bila v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje programov „Varovanje in krepitev zdravja“ za leti 2015 in 2016 dodeljena sredstva za sofinanciranje istoimenskega programa, ki je bil po mnenju tožnika v bistvenih točkah enak predmetnemu programu in da gre odstop od dosedanje prakse ter za arbitraren način ocenjevanja. Toženka pojasnjuje, da v okviru posameznega javnega razpisa Ministrstvo z razpisno dokumentacijo določi namen in cilje javnega razpisa, znotraj katerih opredeli tudi prednostne dejavnosti, ki naj jih izvaja prijavitelj ter druge pogoje za pridobitev finančnih sredstev. V razpisni dokumentaciji so jasno opredeljena merila, na podlagi katerih bodo ocenjene vloge posameznih prijaviteljev. Skladno z navedenim, je vsak javni razpis samostojen in zaključen postopek, v okviru katerega se javna sredstva dodelijo programom, ki so dosegli zadostno število točk za sofinanciranje. Navedbe tožnika, da so bila merila za oba prijavljena progama ista, so napačne. Predmetni javni razpis je pri sklopu meril: B na novo določil kriterij. Program predvideva krepitev kapacitet organizacije (nove zaposlitve, dodatna izobraževanja in usposabljanja). Ta kriterij je bil v razpisno dokumentacijo dodan z namenom krepitve in povečanja obsega dejavnosti, namenjenih uporabnikom posameznih programov. Tožnik pa v okviru prijavljenega programa ni predvideval novih zaposlitev. V okviru dodatnih izobraževanj in usposabljanj je navedel zgolj obiskovanje konferenc, kar pa skladno z razpisno dokumentacijo ni upravičen strošek za sofinanciranje. Po povedanem tožnikov program pri navedenem kriteriju ni prejel vseh možnih točk, kar je vplivalo na končno število doseženih točk. 6. Razpisna dokumentacija v okviru ciljev Javnega razpisa za sklop 1, področje C: Programi zmanjševanja povpraševanja po prepovedanih drogah in drugih psihoaktivnih snoveh ter preprečevanja nekemičnih zasvojenosti med prednostnimi dejavnosti navaja tudi mreženje, z namenom zmanjšanja števila uporabnikov prepovedanih drugih in drugih psihoaktivnih snovi ter preprečevanja nekemične zasvojenosti. Mreženje predstavlja povezovanje različnih nevladnih organizacij na lokalni in nacionalni ravni z namenom večje dostopnosti programov uporabnikom, izboljšanja kakovosti storitev in izmenjave dobrih praks med izvajalci programov. Tožnik je v svoji vlogi navedel, da je sodelovanje z drugimi sorodnimi organizacijami njegova prednost. Pri tem pa ni navedel konkretnih partnerjev, s katerimi bi v okviru prijavljenega programa sodeloval, niti aktivnosti, ki bi jih skupaj izvajali. Strokovne objave, intervjuji, javni nastopi, sodelovanje na konferencah, na katerih bi tožnik predstavljal svoje dosežke in promoviral svojo dejavnost, pa ne pomenijo mreženja. Ministrstvo se je v sklepu o zavrnitvi pritožbe opredelilo do merila: A in do merila: B ter navedlo ključne ugotovitve, ki so vplivale na dodeljeno število točk tožnikovemu programu. Tožnik je med dejavnostjo, namenjeno neposredno uporabnikom, navedel INFO TOČKO, v okviru katere bo izvajal individualno, objektivno svetovanje o tveganjih in dobrobitih metode. Iz navedenega izhaja, da ne gre za dve različni dejavnosti za uporabnike, marveč za eno dejavnost, ki jo bo tožnik izvajal v okviru INFO TOČKE. Ob tem tožnik pri opisu dejavnosti ni navedel konkretne metode, s katero bo izvajal navedeno svetovanje. Pomanjkljiv je v tožnikovi vlogi tudi opis ostalih tožnikovih dejavnosti, kjer ni navedenih ciljnih vrednosti posameznih kazalnikov. Posamezni prijavljeni programi so bili ocenjeni skladno s pogoji in merili iz razpisne dokumentacije. Na podlagi ocene strokovne komisije so bili izbrani programi, ki so zadostili kriterijem za sofinanciranje in v katerih je določena višina sredstev za sofinanciranje. Strokovna komisija je pri ocenjevanju prijavljenih programov upoštevala zgolj merila, določena v razpisni dokumentaciji predmetnega Javnega razpisa in ne drugih okoliščin posameznih prijaviteljev.

7. Tožnik v pripravljalni vlogi navaja, da gre za napačno povzemanje njegovih ugovorov. Svoj program na predmetni Javni razpis je v primerjavi s predhodnim programom nadgradil s konkretnejšimi cilji in nalogami. V odgovoru na tožbo (deseti odstavek) toženka zavrača tožnikov ugovor, da so bila merila ocenjevanja pri obeh javnih razpisih enaka in navaja, da je v predmetnem razpisu v sklopu meril: B na novo določila kriterij, ki ga navaja. Tožnik se sklicuje na svojo pritožbo zoper sklep o zavrnitvi vloge z dne 14. 7. 2017, kjer je pod 5. točko pri merilu: B opozoril, da je v prijavni dokumentaciji predvidena nova zaposlitev in to v obsegu 40 % polnega delovnega časa. Rast števila zaposlenih v okviru sofinanciranja programa je nesporno razvidna tudi iz primerjave stare in nove vloge tožnika na oba navedena javna razpisa. Prijava na predmetni Javni razpis sledi širitvi razpisanih meril v delu nove zaposlitve, kot jo zahteva obravnavani Javni razpis, kar pa toženka ni upoštevala. Tožnik je zadostil razpisnemu merilu: Dodatno izobraževanje in usposabljanje, v kar nedvomno sodi tudi obisk konferenc. Četudi tovrstni obiski konferenc niso sofinancirani v okviru programa, še ne pomeni, da se navedeni obiski ne morejo upoštevati kot dodatno izobraževanje in usposabljanje zaposlenega kadra. Kolikor po oceni toženke znesek, ki je bil prijavljen za kritje stroškov udeležbe na mednarodnih konferencah ne sodi v okvir sofinanciranja, bi znesek sofinanciranja toženka lahko ustrezno prilagodila oz. zmanjšala. Glede na vsebino prijavljenega programa je udeležba na konferencah, na katerih se razpravljajo ključne ugotovitve in napredki na temo zasvojenosti ter različne raziskave, ključen vir izobraževanja. Toženka predvidenih udeležb na mednarodnih konferencah kot način izobraževanja in usposabljanja nepravilno ni upoštevala. Glede očitkov o pomanjkanju mreženja tožnik navaja, da so mreženje in skupne aktivnosti konkretno utemeljene v tožnikovi prijavi na predmetni Javni razpis pod točko 2.1. Opis programa. V odgovoru na tožbo toženka tožniku očita pomanjkljive navedbe glede konkretnih partnerjev, s katerimi bi v okviru prijavljenega programa tožnik sodeloval, kot tudi navedbe aktivnosti, ki bi jih skupaj izvajali, kar pa ne drži. Navedeno kaže na pomanjkljivo obravnavo tožnikove prijavne dokumentacije. Vsebina predvidenega mreženja je opisana v točki 2.1 Opis programa, kjer je navedeno, da je tožnik v 20 letih delovanja navezal številne strokovne, znanstvene in politične stike doma, v evropskem prostoru in v svetu, navedeno je tudi tožnikovo delovanje v strokovnih svetih v domačih in mednarodnih organizacijah, kar pojasni. Toženka bi morala tožnika pozvati na dopolnitev prijavne dokumentacije, kolikor bi menila, da je v tem delu tožnikova vloga pomanjkljiva. Tožnik je prijavno dokumentacijo izpolnil v skladu z Navodili, ki so navedena na drugi strani obrazca za prijavo na predmetni Javni razpis, kjer je pod točko 2 Navodila za izpolnjevanje prijave navedeno, da je potrebno pisati kratko in konkretno, ob upoštevanju omejitev glede obsega strani. Tožnik je tako v skladu z Navodili pisal kratko in konkretno.

8. Glede očitkov o pomanjkljivih navedbah v zvezi z INFO TOČKO tožnik navaja, da ga toženka ni pozvala na odpravo pomanjkljivosti. INFO TOČKA je nesporno ena izmed dveh dejavnosti programa in je namenjena neposrednim uporabnikom. Dejavnost je individualno, objektivno svetovanje o tveganjih in dobrobitih metode, kar je opisano v tožnikovi prijavi na Javni razpis pod točko 2.1 Opis programa: samozdravljenje, terapije z Ibogo, ostale dejavnosti pa so navedene pod točko 2.2. Delovni načrt, 5.1. Strokovno politično delo, opis dejavnosti: Ustvarjanje pogojev za sprejem ibogainske paradigme v javno zdravstvo, kazalniki in ciljna vrednost, premiki v strokovni politiki, sprejem v javno zdravstvo. V nadaljevanju tožnik pojasnjuje svojo dejavnost v zvezi z INFO TOČKO in vztraja, da je izpodbijani sklep z dne 21. 8. 2017 neobrazložen, še posebej pri merilu A, o katerem toženka ni zavzela nobenih ugotovitev. Pavšalne in nesubstancirane so navedbe toženke v njenem odgovoru na tožbe, da se je z izpodbijanim sklepom opredelila tudi do merila A. Tožnik prilaga obe prijavi na javni razpis in opozarja, da je po vpogledu v upravni spis opazil, da toženka ni predložila tožnikovih prilog, ki so bile priložene k obema tožnikovima vlogama, zato naj sodišče toženko pozove na predložitev teh prilog.

9. Toženka v odgovoru na drugopis tožnikove pripravljalne vloge navaja, da je bil tožnik pozvan na dopolnitev prijavne dokumentacije na predmetni Javni razpis, ker je strokovna komisija ugotovila, da je bila tožnikova vloga formalno pomanjkljiva. Sklicuje na 224. člen Pravilnika, katerega vsebino navaja. Na poziv sodišča je toženka v upravnem spisu posredovala tožnikovi prijavi s prilogami.

10. Tožba je utemeljena.

11. Med strankama je v predmetni zadevi sporna odločitev tožene stranke, s katero je z izpodbijanima sklepoma z dne 14. 7. 2017 in 21. 8. 2017 v enovitem postopku zavrnila tožnikovo vlogo na predmetni Javni razpis, na katerega je tožnik kandidiral s programom z naslovom: "X.“. Izpodbijano odločitev predstavljata sklepa Ministrstva in sicer: sklep o zavrnitvi vloge tožeče stranke in nato sklep o zavrnitvi pritožbe tožeče stranke. Ker o zadevi odloča Ministrstvo (zoper katerega po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP, pritožba ni mogoča), sodišče ugotavlja, da gre za enostopenjski postopek, v okviru katerega sta sicer predvideni dve fazi. Zoper prvi sklep (prva faza) je možno vložiti pritožbo, o kateri odloča isti organ (Ministrstvo). Oba navedena sklepa pa tako predstavljata enotno odločitev.

12. Odločitev za odobritev ali zavrnitev sofinanciranja projektov prijavljenih na predmetni Javni razpis je odvisna od doseženih točk oziroma vrednotenja po posameznih merilih in pogojih predmetnega Javnega razpisa. Merila za dodelitev sredstev so določena v 1. točki IX. poglavja razpisne dokumentacije predmetnega Javnega razpisa. Skupaj je bilo možno doseči 100 točk, od tega v posameznih sklopih meril: pri merilu A: Vsebinska ustreznost: 35 točk, pri merilu B: Kakovost programa: 45 točk in pri merilu C: Financiranje in upravljanje programa: 20 točk. V skladu z dodatnim pogojem iz 1. točke X. poglavja razpisne dokumentacije se programi, ki pri merilu A: Vsebinska ustreznost ne dosega vsaj 20 točk, pri merilu: B: Kakovost programa ne dosega vsaj 30 točk ter pri merilu C: Financiranje in upravljanje programa ne dosega vsaj 10 točk, zavrnejo.

13. Tožnik izpodbijani odločitvi med drugim očita, da se je ne da preizkusiti, saj iz nje niso razvidni razlogi, zaradi katerih je bila vloga tožeče stranke zavrnjena, s čimer se strinja tudi sodišče. Odločitev je odvisna od vrednotenja po posameznih merilih in pogojih predmetnega Javnega razpisa. Iz skope obrazložitve izpodbijane odločitve pa tudi po presoji sodišča ne izhajajo konkretni razlogi, zaradi katerih je tožnikov program na predmetni Javni razpis pri merilu A: Vsebinska ustreznost dosegel 18 točk, pri merilu B: Kakovost programa 21 točk, pri tem pa sploh ni pa navedeno, koliko točk je tožnik dosegel pri merilu C: Financiranje in upravljanje programa, kjer je bilo možno doseči 20 točk. Iz zelo skope obrazložitve sklepa toženke z dne 14. 7. 2017 izhaja zgolj navajanje števila točk, ki jih je dosegel tožnikov program pri posameznem merilu predmetnega Javnega razpisa, brez navedb razlogov za točkovanje strokovne komisije. Iz obrazložitve sklepa toženke z dne 21. 8. 2018 po podani pritožbi tožnika pa izhaja zelo skopa in pomanjkljiva obrazložitev razlogov za točkovanje tožnikove vloge na predmetni Javni razpis (na strani 2 obrazložitve), pri čemer ni navedenih razlogov za točkovanje tožnikovega projekta pri merilu C: Financiranje in upravljanje programa, kot to tudi pravilno ugovarja tožnik. Čeprav je ocenjevanje v okviru predpisanih meril strokovne narave, pa morajo vendar biti navedeni razlogi, iz katerih izhaja, zakaj je bila vloga tožeče stranke zavrnjena ter s tem omogočajo preizkus njene pravilnosti. Izpodbijana odločitev takšnih razlogov ne vsebuje.

14. Zgolj sklicevanje na določila predmetnega Javnega razpisa in v njem določena merila ter na premajhno število točk, ki jih je tožeča stranka dobila pri posameznem merilu, ne predstavlja obrazložitve, ki bi jo bilo mogoče preizkusiti. Te pomanjkljivosti toženka ni odpravila niti v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi pritožbe. Glede na to, da so bila v predmetnem Javnem razpisu določena merila ocenjevanja, bi morala biti odločitev utemeljena in obrazložena ob upoštevanju navedenih meril, tako, da bi bili razvidni konkretni razlogi za točkovanje tožnikovega projekta po posameznem merilu predmetnega Javnega razpisa.

15. V postopku javnega razpisa sodišče po ustaljeni upravno-sodni praksi presoja materialne in procesne vidike spora s ciljem varovanja enakih možnosti vseh prijaviteljev, da na javnem razpisu konkurirajo pod enakimi pogoji in v skladu z določbo 14. člena Ustave RS. Za postopek javnega razpisa, kot je obravnavani, je po mnenju sodišča potrebno upoštevati, da gre za javno-pravno stvar. Gre za poseben postopek, v katerem je enakost obravnavanja vseh, ki so se na javni razpis prijavili, ključnega pomena. Tako je upoštevanje predpisanih pravil postopka javnega razpisa še posebej pomembno. Do različnega obravnavanja pravnih subjektov ne sme priti samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Uspeh na javnem razpisu mora biti odvisen zgolj od izpolnjevanja v javnem razpisu v naprej natančno določenih objektivnih razpisnih kriterijev in meril, pri čemer je potrebno striktno upoštevati pravila postopka, saj ta v velikem delu poteka pisno. Sodna kontrola v teh postopkih je omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocen strokovne komisije, če je ta obrazložena z razumnimi razlogi. Da je navedeno izpolnjeno, mora izhajati iz obrazložitve sprejete odločitve, ki ima pravno naravo upravnega akta. O vlogi tožnika je bilo na podlagi prvega odstavka 226. člena Pravilnika odločeno s sklepom kot upravnim aktom, zato mora takšen sklep vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj ga v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti.

16. Obrazložitev upravnega akta mora na podlagi 214. člena ZUP vsebovati navedbo dejanskega stanja s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali odločitev navedeno v izreku. Če obrazložitev upravnega akta takšne vsebine nima, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo. Tudi sodišče v takem primeru ne more preizkusiti zakonitosti takšnega upravnega akta. Iz pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS izhaja, da morajo biti stranki v postopku zagotovljena procesna jamstva, ki obsegajo tudi pravico do enakega obravnavanja strank v postopku. Ta pa vključuje tudi pravico do obrazložitve upravnih aktov. Zahteva po obrazložitvi je del pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Če je obrazložitev upravnega akta pomanjkljiva do takšne mere, da upravnega akta ni mogoče preizkusiti, gre po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP za bistveno kršitev pravil postopka (2 točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V konkretni zadevi izpodbijana odločitev, to je sklep o zavrnitvi tožnikove vloge na predmetni Javni razpis kot tudi sklep o zavrnitvi tožnikove pritožbe, take obrazložitve nima. Po presoji sodišča so povsem utemeljeni tožnikovi ugovori, da je obrazložitev predmetne odločitve pomanjkljiva, saj vsebuje zgolj navedbo števila točk, ki jih je pridobila tožeča stranka, brez ustrezne utemeljitve. Tudi po mnenju sodišča je izpodbijana odločitev pomanjkljivo obrazložena do takšne mere, da je ni možno poreizkusiti.

17. Toženka je v odgovoru na tožbo z obširnejšo navedbo razlogov za točkovanje tožnikovega projekta sicer skuša dopolniti obrazložitev izpodbijane odločitve (brez obrazložitve razlogov in točkovanja pri merilu C: Financiranje in upravljanje programa). Pri tem pa sodišče dodaja, da navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo ne morejo nadomestiti pomanjkljivosti v obrazložitvi upravnega akta. Relevantni razlogi za odločitev morajo biti podani v obrazložitvi upravnega akta. Navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo zato sodišče ni upoštevalo in jih ni preizkušalo.

18. Po povedanem je izpodbijana odločitev nezakonita. Ker so bila v predmetnem postopku kršena relevantna pravila postopka, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločitev odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovnem postopku naj tožena stranka navedene kršitve pravil upravnega postopka odpravi in odloči v zadevi po postopku, predvidenim s predmetnim javnim razpisom. Pri tem je vezana na pravno mnenje sodišča, ki se nanaša na vodenje postopka in materialno pravo (peti odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovljenem postopku naj toženka dopolni obrazložitev odločitve, tako da bodo navedeni konkretni razlogi za točkovanje tožnikove vloge na predmetni Javni razpis pri vsakem posameznem merilu tako, bo možen sprejete odločitve.

19. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanih sklepov in upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi.

20. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povišajo za 22% DDV (davčna stopnja DDV veljavna v trenutku vložitve predmetne tožbe), torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).