Jedro

Pogoj za pobotanje ni izpolnjen, ker terjatev tožene stranke do odstopnika ni obstajala že ob izdaji potrdila o vinkulaciji.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati 35.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 12. 2008 dalje do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo (I. točka izreka sodbe), ter, da tožeči stranki povrne pravdne stroške v znesku 2.444,16 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zapadlosti do plačila (II. točka izreka sodbe).

2. Zoper sodbo se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo pa spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne, toženi stranki pa prizna njene pravdne stroške, ter podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med pravdnima strankama je nesporno, da je tožeča stranka prejela v zastavo bodočo in negotovo terjatev družbe A. d.o.o., ki jo je imela slednja do tožene stranke iz naslova avtomobilskega zavarovanja. Tožeča stranka je s tem zavarovala svojo terjatev do družbe A. d.o.o., ki izhaja iz leasing pogodbe. Zavarovalno pogodbo sta družba A. d.o.o. Ljubljana in tožena stranka sklenili 29. 3. 2007, tožena stranka pa je izdala dve potrdili z dne 29. 3. 2007 (priloga A5) in 8. 4. 2008 (priloga A4), s čimer je bilo zavarovanje po zavarovalni polici vinkulirano v korist tožeče stranke. Dne 27. 6. 2008 je bilo tovorno vozilo odtujeno in je tako prišlo do nastopa zavarovalnega primera. Tožena stranka odškodnine ni izplačala tožeči stranki, temveč je odškodnino v celoti pobotala z zapadlimi terjatvami, ki naj bi jih imela do družbe A. d.o.o. iz naslova neplačanih premij za avtomobilsko zavarovanje.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zavrnilo ugovor pobotanja, ki ga je uveljavljala tožena stranka, in sicer, da je zastavljeno terjatev pobotala s terjatvijo, ki jo je imela do zastavitelja, to je do družbe A. d.o.o.. Po drugem odstavku 315. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) lahko dolžnik odstopljene terjatve pobota tudi svoje terjatve do odstopnika, ki jih je pridobil pred obvestilom o odstopu, pa rok za njihovo izpolnitev še ni zapadel takrat, ko je bil obveščen o odstopu, vendar le, če zapade ta rok pred rokom za izpolnitev odstopljene terjatve ali hkrati z njim (1). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pogoji za pobotanje niso bili izpolnjeni.

7. Tožena stranka sodišču prve stopnje očita zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni izkazala, da je imela terjatev do družbe A. d.o.o. že ob izdaji potrdila o vinkulaciji, ki je bilo izdano istega dne, ko je bila sklenjena pogodba o zavarovanju, torej 29. 3. 2007. Tožena stranka v pritožbi navaja, da se je s sklenjeno pogodbo o zavarovanju družba A. d.o.o. zavezala plačati premijo, tožena stranka pa k izplačilu odškodnin oziroma zavarovalnin v primeru škodnega dogodka, pri čemer gre za dvostransko odplačno in vzajemno pogodbo, na podlagi katere so med strankama nastale terjatve, in sicer družbe A. d.o.o. do tožene stranke na plačilo odškodnine oziroma zavarovalnine in tožene stranke do družbe A. d.o.o. za plačilo premije.

8. Vendar tožena stranka trditev o tem dejstvu, da je namreč njena terjatev do odstopnika iz naslova neplačanih premij (ki bi jo lahko pobotala z odstopnikom) nastala pred obvestilom o odstopu terjatve, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala. V postopku je namreč uveljavljala (2), da zastavni dolžnik (torej odstopnik, družba A. d.o.o.) s svojo terjatvijo do nastopa zavarovalnega primera (27. 6. 2008) ni mogel razpolagati, zato zastavitev učinkuje šele od 28. 6. 2008, ko pa je toženi stranki že dolgoval premijo v višini 35.000,00 EUR. Pritožbene trditve, da so terjatve tožene stranke iz naslova premij do družbe A. d.o.o. nastale s sklenitvijo zavarovalne pogodbe, torej že dne 29. 3. 2007 (ki pa, nesporno, še niso zapadle), zato višje sodišče skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP (3) ne more več upoštevati. S sklicevanjem na sklenjeno zavarovalno pogodbo, ki jo je predložila sodišču, pa tožena stranka tudi ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage (prim. prvi odstavek 7. in 212. člen ZPP (4)). Pravilna je torej ugotovitev sodišča prve stopnje, da pogoj za pobotanje po drugem odstavku 315. člena OZ ni izpolnjen, ker terjatev tožene stranke do odstopnika ni obstajala že ob izdaji potrdila o vinkulaciji. Zato je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje to zakonsko določbo napačno uporabilo.

9. Ker gre prav tako za pritožbeno novoto, višje sodišče tudi ni upoštevalo nadaljnjih pritožbenih trditev, da Splošni pogoji iz sklenjenega kasko zavarovanja določajo, da ob nastanku zavarovalnega primera zapadejo v plačilo vsi premijski obroki tekočega zavarovalnega obdobja, zato je celotna terjatev tožene stranke do odstopnika zapadla v plačilo z nastankom zavarovalnega primera. Premija je po ugotovitvi sodišča prve stopnje zapadla v plačilo 29. 3. 2008 (priloga A5), kar je torej po obvestilu o odstopu z dne 29. 3. 2007. Terjatve tožene stranke do A. d.o.o. iz naslova premij so tako nastale po zastavi terjatve in jih tožena stranka ne bi smela pobotati, temveč bi, skladno s 180. členom Stvarnopravnega zakonika (5), odškodnino oz. zavarovalnino morala izplačati tožeči stranki.

10. Višje sodišče se sicer strinja s stališčem pritožnice, da se položaj dolžnika zastavljene terjatve z zastavitvijo terjatve ne sme poslabšati. Vendar se pri tem pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da bi tožena stranka o neplačilu premij s strani družbe A. d.o.o. morala tožečo stranko obvestiti, česar pa ni storila. Z vinkulacijo je namreč na tožečo stranko prešla pravica, da ob dospelosti terjatve iz vinkuliranega zavarovanja, torej ob nastopu zavarovalnega primera, njeno izpolnitev zahteva v svojo korist, saj je namen vinkulacije zavarovalne police prav v zavarovanju terjatve vinkulacijskega upravičenca, torej tožeče stranke.

11. Odločitev sodišča prve stopnje o zahtevku tožeče stranke je zato pravilna in zakonita in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Skladno s 186. členom stvarnopravnega zakonika ima namreč dolžnik zastavljene terjatve proti zastavnemu upniku enake ugovore, kot jih pri odstopu terjatve dolžnik odstopljene terjatve lahko uveljavlja proti prevzemniku.

(2) Najprej v odgovoru na tožbo, list. št. 14, potem pa še v pripravljalni vlogi na list. št. 20. (3) V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena tega zakona.

(4) 7/1 člen ZPP: Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo.

212. člen ZPP: Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika.

(5) Ta določa: Dolžnik zastavljene terjatve lahko po prejemu obvestila o zastavitvi veljavno izpolni samo zastavnemu upniku.