Jedro

Inštitut upnikovega ugovora zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov se lahko pojmovno uporabi le tedaj, ko upravitelj, drug upnik ali upniški odbor posega v njegovo pravico do enakega obravnavanja (prvi odstavek 128.a člena ZFPPIPP). Tudi pod predpostavko, da bi prišlo do takšne kršitve, bi moral upnik najprej v postopku z rednimi pravnimi sredstvi zase doseči pravno korist. Sicer bi lahko prišlo do obida pravnih sredstev. Upnik bi, čeprav ni izčrpal rednega pravnega sredstva, poizkušal zase doseči tisti položaj v postopku, do katerega bi imel možnost priti v pritožbenem postopku.

Izrek

I. Pritožbi dolžnika se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor upnice P. d. d., z dne 11. 1. 2016 (red. št. 136, sedaj DUTB d.d.) zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov, zavrne.

II. Upnica DUTB d.d., je dolžna v 15 dneh dolžniku povrniti pritožbene stroške v znesku 927,70 EUR.

III. Pritožba upravitelja se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (red. št. 138) stečajnemu upravitelju naložilo, da končni seznam preizkušenih terjatev posodobi tako, da vanj vključi navadno terjatev upnice P., d.d., v višini 62.496,61 EUR. Sodišče je v razlogih sledilo njenemu ugovoru, da ji je bilo s sklepom o preizkusu terjatev naloženo, da predlaga nadaljevanje postopkov, ki so se pred Okrožnim sodiščem v Mariboru vodili pod opr. št. III P 464/2012, III P 799/2011 in III P 481/2012. V postopku III P 464/2012, stečajni dolžnik ni bil pravdna stranka. V postopkih III P 799/2011 in III P 481/2012, ki so bili začeti pred postopkom osebnega stečaja, je stečajni dolžnik kot tožeča stranka uveljavljal ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe. Posojilna pogodba je temelj upničine terjatve in je zato, ker ji dolžnik ni plačal obveznosti po posojilni pogodbi tudi prijavila terjatev v postopku osebnega stečaja.

V pravdnem postopku stečajni dolžnik ni uspel, kar pomeni, da je uspela upnica in je temelj terjatve ostal v veljavi, posledično pa tudi sama terjatev. Zato je bila upnica neenakopravno obravnavana in je podana podlaga, da upravitelj v skladu z določbo sedmega odstavka 128. a člena ZPP odpravi njeno neenakopravno obravnavanje. Zato je sodišče upravitelju odredilo, da v posodobljeni končni seznam vključi upničino navadno terjatev v višini 62.496,61 EUR.

2. Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil (red. št. 139) in uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. in 125. ter 383. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor upnice zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja zavrne, ali, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Kot bistveni pritožbeni razlog je navedel, da je imela upnica zoper končni seznam preizkušenih terjatev oziroma zoper sklep o preizkusu terjatev z dne 8. 1. 2014, v katerem je bila navedena njena terjatev, možnost vložiti pritožbo, a tega ni storila. Zato je sklep o preizkusu terjatev z dne 24. 1. 2014 postal pravnomočen. Pravnomočna odločitev zavezuje sodišče in stranke. Institut neenakopravnega obravnavanja upnikov po 128. a členu ZFPPIPP, ni namenjen spreminjanju pravnomočnih oziroma dokončnih odločitev. Zato je nezakonito napotilo prvostopenjskega sodišča stečajnemu upravitelju, da vključi upničino terjatev v posodobljeni končni seznam preizkušenih terjatev. Zahteval je povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Upravitelj je na pritožbo dolžnika odgovoril (red. št. 150) in pritrdil dolžnikovemu pritožbenemu stališču. 4. Upnica P. d.d. je bila zaradi pripojitve k Družbi za upravljanje terjatev bank d. d., (v nadaljevanju: DUTB d. d.), ki je bila v sodni register vpisana 3.2.2016, izbrisana 19.2.2016. Njena pravna naslednica DUTB d. d. je odgovorila na dolžnikovo pritožbo in sodišču druge stopnje predlagala, da pritožbo kot nedopustno zavrže ali pa jo kot neutemeljeno zavrne.

5. Zoper sklep se je pravočasno pritožil tudi upravitelj in uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. in 125. ter 383. člena ZFPPIPP. Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor upnice zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja zavrne, ali, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Pritožbeni razlogi so po vsebini enaki dolžnikovim. Poudaril je, da ni nobene podlage, da bi mu sodišče lahko naložilo, da v posodobljeni končni seznam vključi upničino terjatev na podlagi 363. v zvezi z 72. in 70. členom ZFPPIPP.

6. Pritožba dolžnika je utemeljena, pritožba upravitelja ni dovoljena.

O dolžnikovi pritožbi Dolžnikova procesna legitimacija

7. V glavnem postopku zaradi insolventnosti je procesna dejanja upravičen opravljati insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa (2. točka 56. člena ZFPPIPP). V skladu s 1. točko 385. člena ZFPPIPP je stranka glavnega postopka osebnega stečaja stečajni dolžnik. Omejitve poslovne spodobnosti stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja se nanašajo na sklepanje pogodb in drugih pravnih poslov, ki jih stečajni dolžnik ne more, bodisi sploh sklepati ali pa ne brez soglasja sodišča (1. in 2. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP). Slednje pa ne pomeni, da dolžnik kot stranka postopka ne bi smel vložiti pritožbe zoper izpodbijani sklep. Ker je za vložitev pritožbe popolnoma poslovno sposoben je lahko tudi pooblastil odvetnika za vložitev navedene pritožbe. Stališče upnice v odgovoru na pritožbo, da dolžnik nima pravdne sposobnosti in da bi zato bilo treba njegovo pritožbo zavreči, ni utemeljeno. Dolžnikova pritožba je torej dovoljena in jo je sodišče druge stopnje zato obravnavalo po vsebini. O inštitutu ugovora zaradi kršitve upnikove pravice do enakega obravnavanja (128. a člen ZFPPIPP).1 128. a člen je umeščen med splošna pravila. Enako obravnavanje upnikov je pravno načelo (47. člen ZFPPIPP). To pravno načelo pa uresničujejo številna pravna pravila, ki jih določa ZFPPIPP 2. V postopku osebnega stečaja je treba smiselno upoštevati pravila, ki veljajo v postopku stečaja nad pravno osebo ter tudi to, da se določene pravila, ki sicer veljajo za stečajni postopek nad pravno osebo, v postopku osebnega stečaja ne uporabljajo (383. člen ZFPPIPP). Inštitut upnikovega ugovora zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov se lahko pojmovno uporabi le tedaj, ko upravitelj, drug upnik ali upniški odbor posega v njegovo pravico do enakega obravnavanja (prvi odstavek 128.a člena ZFPPIPP). Tudi, pod predpostavko, da bi prišlo do takšne kršitve, bi moral upnik najprej v postopku z rednimi pravnimi sredstvi, zase doseči pravno korist. Sicer bi lahko prišlo do obida pravnih sredstev. Upnik bi, čeprav ni izčrpal rednega pravnega sredstva poizkušal zase doseči tisti položaj v postopku, do katerega bi imel možnost priti v pritožbenem postopku.

Konkretni dejanski stan

8. Pravna prednica upnice (P., v nadaljevanju: upnica) je prijavila svojo terjatev 10. 10. 2013 (red. št. 55) in zahtevala priznanje zapadle terjatve po pogodbi št. P015446/7 v znesku 62.496,41 EUR, vse z obrestmi po predpisani obrestni meri, določeni z zakonom od 4. 7. 2013 dalje do plačila. V prijavi terjatve je navedla, da terjatev temelji na kreditni pogodbi, ki je bila zavarovana s sklenitvijo neposredno izvršljivega notarskega sporazuma o zavarovanju denarne terjatve opr. št. SV 263/07. V zavarovanje upničine denarne terjatve je bila vpisana zastavna pravica na nepremičninah zastavitelja A. A. v katastrski občini ..., v zemljiški knjigi je bila v korist upnice vpisana hipoteka (ID pravice ...) in zaznamovana neposredna izvršljivost navedene terjatve (ID zaznambe ...).

Upničina terjatev je bila navedena v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 4. 11. 2013 (red. št. 58) in je bila s strani upravitelja prerekana v celoti z obrazložitvijo, da se v sporu o temelju in višini terjatve vodijo pravdni postopki. Dolžnik je namreč pred začetkom postopka osebnega stečaja skupaj z zastaviteljem vložil tožbo zoper upnico, s katero je zahteval ugotovitev ničnosti notarskega sporazuma o zavarovanju denarne terjatve in izstavitev zemljiškoknjižne listine za izbris hipoteke. Sodišče je pred izdajo sklepa o preizkusu terjatev, z obvestilom upravitelju o preizkusu terjatev (red. št. 80) na podlagi 1. točke četrtega odstavka 69. člena ZFPPIPP, sporočilo upravitelju, da v končnem seznamu preizkušenih terjatev upošteva odločitev sodišča v skladu s 4. točko drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP o tem, da mora upnica (zap. št.2) predlagati nadaljevanje prekinjenih pravdnih postopkov, ki se pri Okrožnem sodišču v Mariboru vodijo pod opr. št. III P 464/2012, III P 799/2011 in III P 481/2012. 9. S sklepom o preizkusu terjatev in končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 4. 1. 2014, ki je sestavni del tega izreka in je bil objavljen hkrati z objavo tega sklepa (8. 1. 2014) je bilo ugotovljeno, da nihče od upnikov ni vložil ugovora zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev ter, da je v končnem seznamu preizkušenih terjatev navedeno, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev z dne 2. 1. 2014 (red. št. 81 in 82). Sklep o preizkusu terjatev je postal pravnomočen 24. 1. 2014 (red. št. 82).

10. Upnica je upravitelja 19. 8. 2014 (red. št. 114) obvestila, da je predlagala nadaljevanje pravdnih postopkov, kar ji je bilo naloženo s sklepom o preizkusu terjatev (končni seznam preizkušenih terjatev), da je prejela sodbo v pravdnih zadevah III P 799/2011 in III P 481/2012 ter tudi sodbo Vrhovnega sodišča RS v zadevi III P 799/2011. Ker je bil stečajni dolžnik neuspešen s tožbenim zahtevkom na ugotovitev ničnosti sporazuma o zavarovanju denarne terjatve in kreditne pogodbe z dne 5. 4. 2007 (ki se nanašata na prijavljeno terjatev upnice), je sodišču predlagala, da ugotovi obstoj navadne terjatve upnice v višini in s pripadki, kot je bila ta prijavljena v postopku osebnega stečaja.

11. Upravitelj ni sledil upničinemu predlogu, ker je menil, da ni izpolnjen pogoj za priznanje terjatve iz tretjega odstavka 67. člena ZFPPIPP (izjava upravitelja(2), red. št. 116). Po upraviteljevem stališču je upničina terjatev prenehala, ker ni bila vložena tožba za ugotovitev obstoja prerekane terjatve, v skladu s četrtim odstavkom 300. člena ZFPPIPP. Ker je bila upnica v navedenih pravdnih postopkih tožena stranka, je upničino obvestilo o nadaljevanju postopka po 301. členu ZFPPIPP štel kot brezpredmetno.

Odločitev o pritožbi

12. Inštitut ugovora o neenakopravnem obravnavanju upnice po 128.a člena ZFPPIPP se v konkretnem primeru nanaša na zatrjevano upraviteljevo ravnanje. Upravitelj se je v okviru svojih obveznosti kot organ sodišča v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom, izjavil o prijavljeni upničini terjatvi in jo je prerekal (prvi odstavek 61. v zvezi s 392. členom ZFPPIPP). Upravitelj je v skladu z odločitvijo sodišča po 4. točki drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP, v končnem seznamu navedel, naj upnica predlaga nadaljevanje prekinjenih postopkov, ker teče spor o temelju in višini terjatve, pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod opr. št. III P 464/2012, III P 799/2011 in III P 481/2012. 13. Uvodoma sodišče druge stopnje izpostavlja, da pri napotku o tem, naj upnica nadaljuje že začete pravdne postopke, ni šlo za ravnanje upravitelja ampak odločitev sodišča v skladu s 4. točko drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP. Ne glede na to, da je upnica upoštevala napotek sodišča v sklepu o preizkusu terjatev o tem, da naj upnica predlaga nadaljevanje prekinjenih postopkov, zase ne more doseči pravne koristi, ker njena terjatev tekom stečajnega postopka še ni bila priznana, kot je pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve. Zato upnica ne more doseči, da bi upravitelj njeno terjatev kot priznano v (pravdnem) postopku upošteval v posodobljenem seznamu končnih terjatev po drugi alineji 3. točke tretjega odstavka 67. člena ZFPPIPP. Upnica bi morala namreč najprej vložiti pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev, ker je bila napačno napotena na nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve. Določba 301. člena ZFPPIPP se uporablja le, če je upnik za uveljavitev svoje terjatve, pred začetkom stečajnega postopka začel proti dolžniku pravdni postopek. Namen te določbe je v tem, da ne bi bilo treba upniku, ki je že vložil tožbo proti dolžniku za uveljavitev svoje terjatve, ki jo je prijavil v stečajnem postopku, te ponovno vlagati, kot mora to storiti v skladu s prvim odstavkom 300. člena ZFPPIPP, če pred začetkom stečajnega postopka tožba še ni bila vložena.

15. Upnica sama priznava, da ni šlo za primer, ko bi lahko dosegla priznanje svoje terjatve s predlogom za nadaljevanje postopka. Upničino stališče, da bi moral biti na pravdo v skladu z drugim odstavkom 302. člena ZFPPIPP napoten upravitelj, ker terjatev temelji na izvršilnem naslovu, je sicer pravilno. Vendar bi morala upnica slednje uveljavljati s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev, česar ni storila. Zato je sklep postal pravnomočen z vsebino, da je morala upnica predlagati nadaljevanje pravdnih postopkov, kjer je bila tožena stranka.

16. Drži, da v postopku osebnega stečaja upnika ne doleti pravna posledica prenehanja terjatev, če upnik v enem mesecu ne vloži bodisi tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi ali ne predlaga nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve (četrti odstavek 300., sedmi odstavek 301. v zvezi s 3. točko drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP).

Zato upravitelj nima prav, ko izpostavlja, da je upničina terjatev prenehala. Takšna pravna posledica je določena zaradi posebnih značilnosti postopka osebnega stečaja, ki so v tem, da fizična oseba za razliko od pravne osebe ne preneha. Zato lahko upnik tudi po izteku tega roka predlaga nadaljevanje prekinjenega pravnega postopka ali pa vloži tožbo na ugotovitev obstoja prerekane terjatve.

17. Ker upnica ni vložila pritožbe zoper nepravilni sklep o preizkusu terjatev in napotitvi na nadaljevanje pravdnega postopka za uveljavitev terjatve, je sklep postal pravnomočen. Zato upnica v stečajnem postopku ne more več doseči priznanja svoje terjatve. Le, če bi bila njena terjatev v postopku priznana, bi lahko sodišče naložilo upravitelju, da posodobi končni seznam preizkušenih terjatev tako, da bi dopolnil podatke o prerekani terjatvi in izidu postopka iz 4. točke drugega odstavka 70. člena tega zakona (1. točka 72. člena ZFPPIPP). Upnica pa ne more zato, ker ni uporabila pravnih sredstev, kot je bilo pojasnjeno v obrazložitvi tega sklepa, z inštitutom neenakega obravnavanja upnikov po 128. a člena ZFPPIPP, zaobiti pravil, ki so določena v zvezi s pritožbo proti sklepu o preizkusu terjatev po 69. členu ZFPPIPP, s katero bi lahko zase dosegla drugačen pravni položaj. Upničin predlog je materialno pravno nesklepčen, ker iz opisanega celotnega postopka, ne izhaja v predlogu zatrjevana materialno pravna posledica o upraviteljevem neenakopravnem obravnavanju upnice.

18. Sodišče druge stopnje je zato dolžnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je upničin ugovor zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov po 128. a členu ZFPPIPP, zavrnilo.

19. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165., 154. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Dolžnik je s pritožbo uspel, zato mu je upnica dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka, ki jih je sodišče druge stopnje odmerilo v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi, to je za nagrado za postopek po tar. št. 3432 ZOdvT v znesku 736,00 EUR, nagrado po tar. št. 6002 ZOdvT v znesku 20,00 EUR, kar skupaj znese 756,00 EUR, povečano za prijavljeni 20 % DDV v znesku 151,20 EUR, skupaj 907,20 EUR. Dolžnik je plačal sodna takso v znesku 20,50 EUR (red. št.144). Zato mu jo je upnica tudi dolžna povrniti. Skupaj znašajo odvetniški in sodni stroški 927,70 EUR.

O upraviteljevi pritožbi

20. Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (drugi dostavek 126. člena ZFPIPP). Posebna pritožba upravitelja v 128.a členu ZFPPIPP, ni določena. Upravitelj bi namreč moral kot organ sodišča, če bi odločitev sodišča prve stopnje obveljala, ravnati v skladu s sedmim odstavkom 128.a člena ZFPPIPP v smislu navodila za njegovo delo po 101. členu ZFPPIPP. Zato je sodišče njegovo pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremenilo, upravitelju ne bo treba ravnati v skladu z navodilom sodišča. Zato je upraviteljeva pritožba, v vsebinskem pomenu, izzvenela z odločitvijo sodišča druge stopnje.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Op. št. (1): Določba 128. a člena ZFPPIPP je bila sprejeta z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. list RS, št. 47/13, ZFPPIPP–E, začetek veljavnosti 15. 6. 2013).

Op. št. (2): Več o novem 128. a členu ZFPPIPP, N. Plavšak, v Preostale novosti novele ZFPPIPP-E – Pravna praksa, 2013, št. 24 – 25, stran 26.