Jedro

Odškodnina zaradi nezakonitega izbrisa iz registra prebivalstva se v sodnem postopku ne prisoja kot pavšalni znesek, kot je to urejeno za upravni postopek po ZPŠOIRSP, pač pa po izrecni določbi prvega odstavka 11. člena tega predpisa veljajo splošna pravila obligacijskega prava, torej OZ. Zato mora oškodovanec škodo, ki je višja od pavšalnega zneska, uveljavljati v skladu z določbami OZ, sodišče pa mu dosodi odškodnino za posamezno vrsto (dokazane) nepremoženjske ali premoženjske škode. Slednja je lahko, če so za to izpolnjeni pogoji, prisojena tudi po prostem preudarku (216. člen ZPP), vendar mora biti to pojasnjeno in tudi v tem primeru morajo biti spoštovani standardi obrazloženosti za uporabo prostega preudarka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (tč. I. in IV. izreka) razveljavi in se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje (pisanje sodbe).

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in mu prisodilo 5000 EUR odškodnine z obrestmi od vložitve tožbe dalje (I. tč.), višji zahtevek pa zavrnilo (II. točka). Za 5700 EUR je zaradi umika tožbe postopek ustavilo (III.). Odločilo je še o stroških postopka, in sicer da trpi vsaka stranka svoje (IV.).

2. Zoper sodbo in sklep, obrazloženo pa le zoper ugodilni del sodbe in glede stroškov, se pritožuje toženka. Uveljavlja vse predvidene zakonske razloge in predlaga spremembo oz. razveljavitev sodbe z ustrezno stroškovno posledico, opredeljuje pa tudi svoje pritožbene stroške. Meni, da je dosojena odškodnina previsoka, saj da je bila tožniku zadostna odškodnina že priznana v upravnem postopku. Meni, da sodišče ni zadostno oz. dovolj jasno obrazložilo, koliko je tožniku prisodilo za katero vrsto škode, zaradi duševnih bolečin zaradi nezmožnosti potovanja in zaradi nezmožnosti zaposlitve. Očita kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku. Očita tudi zmotno uporabo 179. čl. Obligacijskega zakonika, ker meni, da nezmožnost potovanja ni pravno priznana škoda. Meni, da je v zvezi s tem tudi dejansko stanje napačno ugotovljeno, kar še natančneje utemeljuje. Nasprotuje tudi dokazni oceni in presoji vzročne zveze glede ugotovljene nemožnosti zaposlitve. Končno nasprotuje tudi odločitvi o stroških postopka.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe se ne da preizkusiti, ker so njeni razlogi nejasni in nasprotujoči si. S tem je storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

6. Sodišče prve stopnje v 43. tč. obrazložitve zapiše, da sprejema in verjame tožencu, da zaradi izbrisa ni imel dokumentov, zaradi česar ni mogel potovati in obiskovati sorodnikov. Toženka se moti, ko trdi, da to ni pravno priznana škoda, saj ne gre za golo nemožnost potovanja, pač pa za nemožnost imeti stik z družinskimi člani. Pravica do zasebnega in družinskega življenja je ustavna pravica (35. čl. Ustave RS), kot del osebnostnih pravic pa ima svoj odškodninski temelj v 179. čl. Obligacijskem zakoniku - njena kršitev, ki povzroči duševne bolečine, je pravno priznana nepremoženjska škoda.

7. V 53. točki obrazložitve pa sodišče prve stopnje zapiše, da so pri tožniku še vedno prisotne duševne bolečine in bodo tudi v bodoče in da ocenjuje kot pravično, da mu zaradi nemožnosti pridobitve redne zaposlitve poleg že prisojene odškodnine v upravnem postopku prisodi še 5000 EUR, višji zahtevek pa zavrača, ker tožnik ni uspel priložiti dokazil o dejanski višini izgube na zaslužku.

8. Vse ostale tožnikove navedbe je sodišče zavrnilo kot nedokazane.

9. Pritožbeno sodišče na podlagi tega ne more ugotoviti, kaj, za katero škodo je prvostopenjsko sodišče tožniku prisodilo odškodnino in v kakšni višini, ali premoženjsko (izgubo na zaslužku) ali nepremoženjsko (duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic) ali oboje in če, koliko za katero. Odškodnina zaradi nezakonitega izbrisa se v sodnem postopku ne prisoja po kot pavšalni znesek, kot je to urejeno za upravni postopek po ZPŠOIRSP, pač pa po izrecni določbi 1. odst. 11. čl. tega predpisa veljajo splošna pravila obligacijskega prava, torej Obligacijskega zakonika (OZ). Zato mora oškodovanec škodo, ki je višja od pavšalnega zneska, uveljavljati v skladu z določbami OZ, sodišče pa mu dosodi odškodnino za posamezno vrsto (dokazane) nepremoženjske ali premoženjske škode. Slednja je lahko, če so za to izpolnjeni pogoji, prisojena tudi po prostem preudarku (216. čl. ZPP), vendar mora biti to pojasnjeno in tudi v tem primeru morajo biti spoštovani standardi obrazloženosti za uporabo prostega preudarka.

10. Ker se sodišče prve stopnje ni odločilo za izdajo nadomestne sodbe, s katero bi lahko to očitano kršitev, ki je evidentna, sâmo odpravilo (343.a čl. ZPP), je moralo pritožbeno sodišče ugoditi pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v celoti razveljaviti, saj napake ne more odpraviti sâmo (1. odst. 354. čl. ZPP); ne more namreč vedeti, kaj je sodišče prve stopnje v resnici mislilo in odločilo, hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pa to tudi ne bo povzročilo, saj postopka ni treba dopolnjevati. Sodišče prve stopnje mora le ponovno napisati sodbo, v kateri ne bo nasprotij, da bo možen njen pritožbeni preizkus.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP).

PRAVNI POUK Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.