Jedro

Tožnik bi moral v prošnji za BPP o zadevi navesti ne le opr. št., pod katero zadevo vodi sodišče, in da želi BPP za pritožbo oziroma za zastopanje v pritožbenem postopku, pač pa tudi dejstva in okoliščine, na podlagi katerih bi organ za BPP lahko ocenil, ali bi tožnik s pritožbo lahko uspel. Kot izhaja iz tožnikove prošnje za BPP, ta take vsebine nima.

Za ugotovitev, da je izpolnjen vsebinski pogoj po 24. členu ZBPP, ne zadostuje, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegove družino življenjskega pomena (druga alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), kot zmotno meni tožnik. Izpolnjen mora namreč biti še kriterij, da zadeva ni očitno nerazumna (po prvi alineji prvega odstavka 24. člena).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika z dne 17. 1. 2022 za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 414/2021 z dne 23. 12. 2021 ter za zastopanje pred sodiščem druge stopnje v navedenem pravdnem postopku. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ za BPP pri presoji izpolnjenosti vsebinskega pogoja iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) tako upošteval, da Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 335. členu določa, da mora pritožba med drugim obsegati izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu ter pritožbene razloge in da v 338. členu določa razloge za vložitev pritožbe, po sodni praksi pa morajo biti pritožbene navedbe obrazložene, konkretizirane oziroma substancirane. Glede razlogov za vsebinsko utemeljenost prošnje v skladu s 140. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) velja, da jih mora navesti stranka sama natančno in določno. Upravni organ zaradi vsebinskih pomanjkljivosti ne zahteva dopolnitve prošnje za BPP, temveč jo obravnava z vsebino, kot je vložena. Glede na navedeno organ za BPP tožnika ni pozval na dopolnitev oziroma na dodatno navedbo razlogov in predložitev dokazil, iz katerih bi izhajali verjetni zgledi za uspeh s pritožbo glede na določbe 24. člena ZBPP. Tožnik pa v prošnji ni niti zatrjeval niti izkazal dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka po 24. člena ZBPP ter tako ni izpolnil niti trditvenega niti dokaznega bremena, ki ga nosi po določbi 140. člena ZUP. Drugačno stališče bi pomenilo, da mora pristojni organ za BPP tudi ob vsebinsko praznih prošnjah za BPP samostojno in proaktivno raziskovati dejansko stanje onkraj navedb prosilcev in namesto njih iskati dejanske in pravne argumente v korist prosilcev. Prosilci imajo, kolikor ne vedo, katere dejanske in pravne argumente navajati v prošnji za BPP, možnost zaprositi zgolj za pravno svetovanje po tretjem odstavku 26. člena v povezavi s petim odstavkom 24. člena ZBPP. Zaključno organ za BPP navaja, da je tožnikova prošnja ob navedenem v skladu s 24. členom ZBPP očitno nerazumna oziroma brez verjetnih izgledov za uspeh in jo je v skladu z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP kot neutemeljeno zavrnil. 2. Tožnik v tožbi navaja, da je na podlagi 36. člena ZBPP zaprosil za nujno BPP za vložitev pritožbe zoper nezakonit sklep II P 414/2021 z dne 27. 1. 2022. Iz prošnje je jasno razvidno, da je imel tožnik na podlagi pravnega pouka v navedenem sklepu pravico do vložitve pritožbe, kar nedvomno pomeni, da je bila prošnja očitno razumna ter da je bila zadeva pomembna za njegov osebni in socialnoekonomski položaj, vendar je tožena stranka nepravilno uporabila 24. člen ZBPP in tožniku prošnjo za nujno BPP protizakonito zavrnila. Zavrnilno odločbo toženke Bpp 141/2022 z dne 25. 1. 2022 je tožnik prejel po izteku roka za vložitev pritožbe. Glede na to, da toženka določb ZBPP in splošno znanih dejstev ni upoštevala, tožnik sodišču predlaga, naj opravi glavno obravnavo, na kateri naj poleg tožnika in njegove skrbnice zasliši po potrebi še okrožno sodnico A. A. in po tako izvedenem postopku razsodi, da se izpodbijana odločba toženke odpravi ter zadeva vrne v ponovni postopek drugemu organu za BPP.

Tožnik navaja, da mora biti sodišču znano, da se mu zavračajo prošnje za BPP ob neupoštevanju njegove procesne nesposobnosti; s tem se mu krati pravice iz 22., 23., 25., 26., 33. in 34. člena Ustave. Tožnik meni, da je s tem utemeljen njegov predlog za dodelitev zadeve drugemu organu za BPP.

Tožnik navaja, da mu je bila opravilna sposobnost odvzeta z upoštevanjem sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 211/94 z namenom, da se mu v sodnih in upravnih postopkih zagotovi enakopravno oziroma strokovno zastopanje. Toženki in sodišču mora biti znano, da tožnik trpi zaradi protizakonitih sodb Okrožnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani. Izkorišča se njegovo socialno stisko in zlorablja njegovo procesno in pravdno nesposobnost. Tožnik je že leta 2000 protizakonito izgubil delavnico, ki sta jo s skrbnico zgradila z lastnimi sredstvi v leti 1982 in 1983 z namenom razširitve gospodarske dejavnosti, ki jima je bila edini vir prihodkov in garancija za prihodnost. Zaradi protizakonitih sodb je delavnica v nezakonitem postopku Okrajnega sodišča v Domžalah In 91/2000 bila sodno zapečatena, in to skupaj s stroji in opremo. Po navedenem protiustavnem ravnanju sodišč je tožnik ostal brez kakršnega koli premoženja, brez opravilne sposobnosti in le z invalidsko pokojnino, s katero ne presega denarnega cenzusa iz prvega odstavka 22. člena ZBPP, zato nedvomno izpolnjuje tudi okoliščine iz sedme alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP oziroma pravico do izjemne BPP.

Tožnik sodišču predlaga, da pred odločitvijo opravi ogled sodno zapečatene delavnice, strojev in opreme, kar tožniku onemogoča, da bi si v sodnih postopkih, ki so posledica protizakonitih sodb, zagotovil enake možnosti oziroma odvetnika.

3. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi, kot izhaja iz izpodbijane odločbe Bpp 141/2022 z dne 25. 1. 2022. 4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev, da se tožniku zavrne prošnja za BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 414/2021 z dne 23. 12. 2021 ter za zastopanje pred sodiščem druge stopnje v navedenem pravdnem postopku. Organ za BPP je odločitev oprl na ugotovitev, da tožnik v prošnji ni navedel dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi v smislu 24. člena ZBPP, da bi tožnik s pritožbo uspel. Tožnik pa primarno ugovarja, da pogoje za nujno BPP iz 36. člena ZBPP izpolnjuje, in prav tako pogoje za izjemno BPP po sedmi alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP.

6. Nujno BPP ureja 36. člen ZBPP, in sicer določa, da če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli BPP samo za tisto dejanje, ki mu je nujno potrebno, da se izogne posledicam. Po navedenem tako mora prosilec za priznanje nujne BPP izpolnjevati pogoje iz 24. člena ZBPP. Da teh pogojev tožnik ne izpolnjuje, pa je organ za BPP ugotovil; navedel je namreč, da tožnik v prošnji ni niti zatrjeval niti izkazal dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi tožnika za uspeh s pritožbo zoper sklep II P 414/2021 z dne 23. 12. 2021, v smislu 24. člena ZBPP. S presojo organa za BPP pa se sodišče v celoti strinja.

7. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se namreč pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati /.../(prva alineja). Kar pomeni, da bi moral tožnik v prošnji za BPP o zadevi navesti ne le opr. št., pod katero zadevo vodi sodišče, in da želi BPP za pritožbo oziroma za zastopanje v pritožbenem postopku, pač pa tudi dejstva in okoliščine, na podlagi katerih bi organ za BPP lahko ocenil, ali bi tožnik s pritožbo lahko uspel. Kot izhaja iz tožnikove prošnje za BPP, ta take vsebine nima. Tožnik tudi zmotno meni, da če je bil po pravnem pouku upravičen vložiti pritožbo, da prošnja za BPP za pritožbo ne bi mogla biti očitno nerazumna. ZBPP (namreč) opredeljuje podkriterije, po katerih se oceni zadevo, da šteje za očitno nerazumno, v tretjem odstavku 24. člena, in sicer: če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem ali pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Glede na to mora prošnja za BPP navajati dejstva in okoliščine o zadevi, da organ za BPP lahko po navedenih podkriterijih oceni, ali je izpolnjen kriterij, da ne gre za očitno nerazumno zadevo.

8. Prav tako za ugotovitev, da je izpolnjen vsebinski pogoj po 24. členu ZBPP, ne zadostuje, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegove družino življenjskega pomena (druga alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), kot zmotno meni tožnik. Izpolnjen mora namreč biti še kriterij, da zadeva ni očitno nerazumna (po prvi alineji prvega odstavka 24. člena). Ta kriterij pa po navedenem v tožnikovem primeru ni izpolnjen.

9. V tožnikov pravni položaj po presoji sodišča tudi ni bilo poseženo s pozno odločitvijo o tožnikovi prošnji za nujno BPP. Po podatkih spisa, in tudi tožnik ne zatrjuje drugače, je bila odločba izdana 25. 1. 2022 in torej še pred iztekom roka za pritožbo (28. 1. 2022), za katero je zaprosil za BPP. Drži, da pa mu je bila odločba vročena po izteku pritožbenega roka (1. 2. 2022), vendar zavrnilna, torej mu z njo BPP za pritožbo ni bila dodeljena ter razloga za iskanje hitrejše poti za vročitev odločbe tožniku ni bilo treba iskati.

10. Tudi kolikor tožnik zatrjuje, da bi bil upravičen (tudi) do izjemne BPP po sedmi alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP, mu sodišče ne pritrjuje. Po prvem odstavku 22. člena ZBPP se namreč BPP lahko dodeli, ne glede na določbe tega zakona o materialnem položaju prosilca in njegove družine, tudi če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona /.../. Organ za BPP pa je, kot že navedeno (tč. 6 in naslednje obrazložitve te sodbe), ugotovil, da tožnik pogoja iz 24. člena ZBPP, ki se nanaša na zadevo, v zvezi s katero je tožnik vložil prošnjo za BPP, ne izpolnjuje (ker ni izkazano, da ima tožnik s pritožbo verjetne izglede za uspeh), in sodišče je že navedlo, da se s presojo organa strinja.

11. Presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, s katero je bila tožniku zavrnjena dodelitev BPP, je sodišče moglo opraviti na podlagi listin v spisu. Zato ni bilo potrebno izvesti glavne obravnave, na kateri naj bi zaslišali tožnika, njegovo skrbnico in sodnico A. A., glede katerih tožnik niti ni navedel, da bi izpovedovali o spornih in relevantnih dejstvih ter katerih. Tudi sicer pa so za odločanje brez glavne obravnave izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama ni sporno.

12. Tožnikovih navedb o njegovem slabem socialnem položaju ter položaju materialne ogroženosti pa sodišče pri odločanju o predmetni tožbi ne more upoštevati, ker ne gre za dejstva in okoliščine, ki bi bile relevantne za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe o nedodelitvi tožniku BPP za pritožbeno zastopanje v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 414/2021. Zato je nerelevanten tudi s strani tožnika predlagani dokaz z ogledom „sodno zapečatene delavnice, strojev in opreme“ ter sodišču dokaza zaradi sprejema odločitve ni bilo potrebno izvesti.

13. Kolikor pa tožnik navaja še, da mu je bila opravilna sposobnost (delno) odvzeta z namenom, da se mu v sodnih in upravnih postopkih zagotovi enakopravno in strokovno zastopanje, česar naj bi zdaj ne bil deležen, sodišče dodaja, da mu je v skladu s pogoji ZBPP dodelitev BPP zagotovljena. Zato brez podlage zatrjuje kršitev ustavnih pravic.

14. Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, ugotovilo pa tudi ni kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

15. Sodnica posameznica je v zadevi odločala na podlagi sklepa I U 247/2022 z dne 22. 3. 2022.