Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če je oporočitelj oporočno razpolagal v korist oporočnih dedičev samo zato, da bi si z njihove strani zagotovil dosmrtno oskrbo, pa se ta nagib ni začel uresničevati, je lahko podana zmota v nagibu. Ugotoviti je treba zanesljivo, ali so oporočitelja vodili še kakšni drugi nagibi. Zadostuje že zmota glede samo enega, toda odločilnega nagiba za oporočno razpolaganje.
Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v točki 1 (razveljavitev oporoke) in glede pravdnih stroškov, ter se v tem obsegu vrne v novo sojenje.
V ostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v točki 2 izreka (ničnost oporoke).
O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.
Sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za razveljavitev oporoke, ki jo je dne 28. 7. 1989 sestavila xxx. Sodišče je tudi zavrnilo zahtevek za ugotovitev ničnosti že citirane oporoke. Sodišče je zahtevek za razveljavitev oporoke zavrnilo zaradi tega,ker je ugotovilo, da oporočiteljica A. pri sestavljanju oporoke ni bila v zmoti glede nagiba za oporočno razpolaganje. Zahtevek za ugotovitev ničnosti oporoke pa je sodišče zavrnilo zaradi tega, ker niso podani zakoniti pogoji za ničnost. Zoper takšno sodbo se je pritožila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi ponovno poudarja, da je bila podana zmota v nagibu. S tožbo za razveljavitev izročilne pogodbe je bila oporoka preklicana.
Oporoka je nična zato, ker ni bil izpolnjen odložni pogoj glede oskrbovanja. Zmota v nagibu je podana zato, ker je oporočiteljica z oporoko razpolagala s premoženjem zato, da bi si zagotovila preživljanje. V nasprotnem primeru oporočiteljica sporne oporoke ne bi tako zapisala. Razlogi sodbe glede neveljavnosti oporoke so nepopolni. Čl. 60/3 Zakona o dedovanju je bil napačno uporabljen.
Oporočiteljica se je zmotila v nagibu, saj je pričakovala razumevanje in oskrbo. Zmota v nagibu je podana še posebej zato, ker je oporočiteljica oba oporočna dediča poznala le kratek čas. Tožena stranka je v pravdi za razvezo pogodbe pripoznala zahtevek, torej je pripoznala tudi razloge za neizpolnjevanje pogodbe. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev sodbe.
Pritožba je delno utemeljena.
Prvostopno sodišče je preuranjeno zavrnilo zahtevek za razveljavitev oporoke. Dejansko stanje je bilo premalo zanesljivo ugotovljeno v smislu 3. odst. 60. čl. Zakona o dedovanju, torej ali je bila oporočiteljica A. v zmoti glede dejstev, ki so jo privedla k oporočnemu razpolaganju v korist tožene stranke.
Tožeča stranka je že v dosedanjem teku pravde trdila, da je oporočiteljica zapustila premoženje tožencema samo zato, da bi si zagotovila primerno oskrbo. Po dosedanjih trditvah tožeče stranke naj bi bil to edini nagib za oporočno razpolaganje. Zatrjevano zmoto glede tega nagiba je treba bolj kritično ocenjevati. Pri tem je treba upoštevati dosedaj nesporno dejstvo, da je oporočiteljica oba toženca poznala kratek čas pred oporočnim razpolaganjem. Dosedaj se tudi ni zatrjevala nikakršna sorodstvena ali druga vez med toženo stranko in oporočiteljico. Če se bo to dejstvo potrdilo tudi v novem sojenju, bo treba določno ugotoviti in oceniti,kakšni drugi nagibi bi še lahko obstajali za oporočno razpolaganje, razen potrebe po oskrbi oporočiteljice. Za neveljavnost oporočnih razpolaganj pa ni potrebno, da je oporočitelj v zmoti glede eventualnega večjega števila nagibov, ampak zadošča zmota že glede enega, toda ključnega nagiba za oporočno razpolaganje. Pri ugotavljanju obstoja zatrjevane zmote, je treba tudi upoštevati starost in zdravstveno stanje oporočiteljice, saj tudi ti dve okoliščini lahko kažeta, kateri nagib je bil ključen. O vseh navedenih okoliščinah je treba zaslišati pravdne stranke in izvesti druge dokaze, če bodo predlagani. Šele potem bo možno zanesljiveje odločiti v skladu s čl. 60/3 Zakona o dedovanju, kajti tožeča stranka trdi, da oporočnih razpolaganj v korist tožene stranke ne bi bilo, če bi oporočiteljica vedela, da se preživljanje ne bo izvajalo.
Sodišče pa je pravilno zavrnilo zahtevek glede ničnosti oporoke.
Oporoka je enostranski pravni posel in so pogoji za ničnost urejeni v čl. 103 Zakona o obligacijskih razmerjih. Že prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka dosedaj ni zatrjevala nobenega izmed zakonskih pogojev za ničnost (nasprotovanje prisilnim predpisom in morali). Tožeča stranka je pod ničnostjo uveljavljala neizpolnitev pogoja za preživljanje zapustnice, to pa bi lahko bil le razlog za to, da oporočna dediča ne bi mogla dedovati po oporoki. Takšen zahtevek pa ni predmet te pravde. Takoimenovanemu podrednemu zahtevku, ki je bil glede ničnosti postavljen v tej pravdi, pa po materialnem pravu v nobenem primeru ni mogoče ugoditi in sicer ne glede na odločitev o primarnem zahtevku za razveljavitev oporoke. Ker zahtevka nista povezana, je bilo možno sodbo v točki 2 potrditi, saj tožeča stranka glede ničnosti tudi v pritožbi ni navedla novih dejstev in dokazov.