Jedro

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ni uporabilo določbe 157. člena ZPP. Ta določa, da če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, ji mora tožnik povrniti stroške. V obravnavanem primeru je do delne pripoznave tožbenega zahtevka prišlo šele na naroku dne 31.3.2014, ki ni bil prvi narok za glavno obravnavo, toženka pa se je pred tem tudi že spustila v obravnavanje glavne stvari.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema tega sklepa povrniti njene pravdne stroške v višini 9.698,75 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila toženka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da stroške postopka v celoti oziroma vsaj v pretežnem delu naloži v plačilo tožnikom v dobro toženke oziroma odloči, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Navaja, da bi sodišče pri odmeri stroškov moralo upoštevati tudi določilo 157. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1), saj je toženka pripoznala večji del tožbenega zahtevka tako v odgovoru na tožbo kot tudi na glavni obravnavi, še preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari. Tožeča stranka je tekom tega pravdnega postopka dejansko vodila postopek določitve pripadajočega zemljišča k stavbi oziroma večim stavbam in je tudi sodišče vodilo postopek po določilih ZVEtL. Sodišče bi tudi moralo upoštevati uspeh tega postopka po tem, kaj je katera od strank v tem postopku sploh uveljavljala in kaj je sploh vezano na ugovore tožene stranke. Dejansko je spor, ki je potekal v tem postopku, potekal le med toženko in tožnikom A. A., šlo pa je za vprašanje dela parcele 276/37 k.o. X, kjer je vsaka od teh dveh strank delno uspela, vse ostalo pa ni bilo v nikakršni povezavi in toženka ni imela nikakršnega vpliva na potek postopka in posledično nastale stroške. Glavni del zahtevka ostalih tožnikov, torej glede parcele 275/1 k.o. X, je sodišče zavrnilo. Toženka ni dala povoda za pravdo, sploh pa ne za ugotovitev pripadajočih zemljišč, še manj atrijev posameznih etažnih delov stavb. Sodišče je v sklepu stroške tožeče stranke odmerilo v višjem znesku kot v stroškovno razveljavljeni sodbi z dne 14.6.2021, čeprav tožeča stranka stroškov po razveljavitvi ni priglasila, jih je pa tožena. Stroški tožnikov ob enakem deležu uspeha bi bili torej lahko kvečjemu nižji ne pa višji.

3. Tožniki so na pritožbo odgovorili in predlagali zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ni uporabilo določbe 157. člena ZPP. Ta določa, da če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, ji mora tožnik povrniti stroške. V obravnavanem primeru je do delne pripoznave tožbenega zahtevka prišlo šele na naroku dne 31.3.2014, ki ni bil prvi narok za glavno obravnavo, toženka pa se je pred tem tudi že spustila v obravnavanje glavne stvari. Zato niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo 157. člena ZPP.

6. Ne drži trditev pritožbe, da je sodišče vodilo postopek po ZVEtL. Šlo je za tožbo na ugotovitev lastninske pravice in ne za določitev pripadajočega zemljišča po določbah ZVEtL. Prav tako ne drži pritožbena trditev, da je dejansko spor, ki je potekal v tem postopku, potekal le med toženko in tožnikom A. A. V tem pravdnem postopku so bili udeleženi številni tožniki, šlo je ugotovitev lastninske pravice na številnih nepremičninah, tožniki pa res niso uspeli glede ugotovitve lastninske pravice na parceli 275/1 k.o. X. Ne drži pa trditev pritožbe, da je bil to glavni del zahtevka. Sodišče je uspeh tožnikov pravilno ocenilo na 75%, pritožba te ocene pravdnega uspeha ne uspe izpodbiti. Ali je toženka dala povod za tožbo, ni pomembno, saj do v zakonu določenega trenutka ni pripoznala tožbenega zahtevka.

7. Tožniki so dodatne stroške po razveljavitvi sodbe priglasili z vlogo z dne 16.11.2022 (stroškovnik na list. št. 802 in 803 spisa), nasprotna pritožbena trditev ne drži. Zato so bili odmerjeni tudi višji stroški kot v predhodni odločitvi.

8. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena ZPP), tožniki pa z odgovorom na pritožbo niso bistveno prispevali k razjasnitvi zadeve, zato teh stroškov ni mogoče šteti za potrebne (1. odst. 155. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami