Jedro

Celoten dokazni sklop je tisti, ki tudi pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da je sobivanje pravdnih strank v istem stanovanju nemogoče in nevzdržno ter da je ob tehtanju kolidirajočih pravic treba dati prednost tožnikovima pravicama do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne ter se potrdita sklep in sodba sodišča prve stopnje.

II.Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da tožniku v roku 15 dni izroči ključe stanovanja, ki se nahaja na naslovu A. (I. točka izreka). Prepovedalo mu je poseganje v tožnikovo mirno posest in uporabo stanovanja ter nenapovedan vstop v stanovanje. Vstop v stanovanje mu je bil dopuščen zgolj v dnevnem času ter ob predhodni najavi in dogovoru s tožnikom, in to za namen ugotovitve stanja stanovanja (II. točka izreka). Obenem je zavrnilo toženčev ugovor zoper izdano začasno odredbo in jo potrdilo (III. točka izreka). Tožencu je naložilo povračilo vseh stroškov postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom (IV. točka izreka).

2.Toženec odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožnik nasprotuje ugotovitvi, da tožnik živi v spornem stanovanju. Poudarja, da mu je bilo bivanje v stanovanju v mesecu oktobru 2022 onemogočeno, ker je tožnik zamenjal ključavnico, zato je bil primoran živeti skupaj z ženo. Obširno izpodbija dokazno oceno in ponuja svojo interpretacijo listinskih dokazov ter izpovedb prič. Poudarja, da je s C. C. res v zakonski zvezi, vendar imata svojevrsten način življenja. Sodišču očita odsotnost pojasnila, zakaj ni sledilo njegovi izpovedbi. Je žrtev tožnika, ki je sicer res starejši in upokojen, vendar mu nagaja in škoduje ter mu krši pravico do zasebnosti. S tožnikom je želel sobivati, vendar tožnik posega v njegovo zasebnost. Poudarja, da je center njegovih življenjskih interesov na naslovu A.

3.Tožnik v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene ter potrditev izpodbijane odločitve. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pravdni stranki sta oče in sin. Po smrti žene/matere, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica stanovanja na naslovu A., so se njuni odnosi poslabšali. Med njima teče več sodnih postopkov - tožnik zatrjuje, da stanovanje predstavlja skupno premoženje in na njem uveljavlja svoj polovični delež. Ni dvoma, da sta pravdni stranki skupna lastnika stanovanja, nejasna pa ostaja višina dednih deležev posameznih dedičev.

6.Sodišče je v prepričljivi in celoviti obrazložitvi tehtno uravnotežilo kolidirajoče pravice: tožnikovo lastninsko pravico ter njegovo pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja, kakor tudi toženčevo lastninsko pravico. Ugotovilo je, da pravdni stranki ne moreta hkrati uporabljati stanovanja s skupno spalnico in skupnimi ostalimi prostori (kuhinja, kopalnica in wc), ki je veliko 47 m². Odnosi med njima so izjemno slabi, sta v nenehnih konfliktih in njuno sobivanje je nevzdržno. Toženec ima sklenjeno najemno pogodbo za drugo stanovanje na naslovu C., v katerem prebiva (tudi) njegova žena. To predstavlja pomemben indic o tem, kje je središče toženčevih življenjskih interesov.

7.Sodišče je ugotovilo, da tožnika toženčevi prihodi v stanovanje ogrožajo: toženec brska po njegovih dokumentih in mu jih odtujuje, s čimer posega tudi v njegovo zasebnost. Prepričljivo je pojasnilo, da je središče toženčevih življenjskih interesov na naslovu A. ulica 26 - tukaj toženec kuha, pere perilo, se umiva in uporablja wc.

8.Toženec v pritožbi izpostavlja posamezna pričanja in jim poskuša dati drugačno noto ter jih zaobrniti sebi v prid. Vendar neuspešno, saj je sodišče v jedrnati obrazložitvi presodilo verodostojnost posameznih prič ter navedlo jasne in razumne razloge za svojo oceno. Ravnalo je v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP ter dokazanost dejstev temeljilo na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej ter vseh dokazov skupaj, kot tudi na podlagi uspeha celotnega postopka. Prav celoten dokazni sklop je tisti, ki tudi pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da je sobivanje pravdnih strank v istem stanovanju nemogoče in nevzdržno ter da je ob tehtanju kolidirajočih pravic treba dati prednost tožnikovima pravicama do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja.

9.Toženčeva sklicevanja na izjave najemodajalca, podatke Stanovanjskega podjetja D., predložene fotografije, lastno razlago najemne pogodbe ter podatke o stalnem prebivališču ne omajejo jasne in prepričljive odločitve sodišča. Enako velja glede toženčeve pritožbene interpretacije izpovedb prič in strank. Pritožnikovi očitki temeljijo na selektivnem izpostavljanju posameznih dokazov in lastni interpretaciji njihove vsebine, kar ne more omajati dokazne ocene, ki kot celota ne izkazuje nobene nelogičnosti ali notranje protislovnosti.

10.Toženec s pritožbo izpodbija tudi sklep o zavrnitvi ugovora zoper izdano začasno odredbo (III. točka izreka), vendar pritožbenih razlogov ne navede, zato se pritožbeno sodišče do tega ni opredeljevalo. Prav tako pa tudi ne do drugih pritožbenih navedb, ki niso odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

11.Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zaznalo kršitev določb materialnega in procesnega prava, na katere - skladno z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP - pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 154., 155. in 165. člena ZPP. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Odgovor na pritožbo ni bistveno prispeval k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato tožnik stroške, nastale z njegovo vložitvijo, nosi sam.