Jedro

Za izpolnitev pogoja iz 10. točke 394. člena ZPP je pomembno, da se nov dokaz nanaša na dejstvo, ki je obstajalo pred izdajo prvostopenjske sodbe. Ker se pravnomočnost sodbe lahko razteza le na dejstva, na pa tudi na dokaze, je prestrogo stališče, da tudi za nove dokaze velja, da morajo v času glavne pravde že obstajati, le da stranka zanje ni vedela ali jih ni mogla uporabiti.

Izvedenskega mnenja samega po sebi ni mogoče uporabiti kot dokaz v drugem sodnem postopku, prav tako ponovitev dokaza z istim ali novim izvedencem, za reševanje vprašanja, ki se je na enak način enkrat že reševalo, praviloma ne pomeni novega dokaza. Lahko pa bi se štelo, da gre za nov dokaz, če bo spremenjena dokazna tema ali če bo samo dokazno (znanstveno) sredstvo bistveno drugačno oz. novo.

Izrek

Pritožba zoper I. točko izpodbijanega sklepa se zavrže, v delu, ki se nanaša na II. točko sklepa pa se pritožbi ugodi in se v tem delu izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) zavrglo prijavo udeležbe Skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe A. ulica 1A in 1B, z dne 20. 1. 2021, in (II.) zavrglo predlog za obnovo postopka etažnih lastnikov stavbe na naslovu B. ulica 1-3, z dne 20. 9. 2021. 2. Predlagatelji obnove in Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe B. 1-3, so zoper sklep zaradi bistvenih kršitev pravil postopka vložili pravočasno pritožbo. Predlagajo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

O PRITOŽBI ZOPER I. TOČKO IZPODBIJANEGA SKLEPA:

3. Sodišče prve stopnje je pri zavrženju prijave udeležbe Skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe _A. ulica 1A in 1B_, z dne 20. 1. 2021, sklicevalo na določbo četrtega odstavka 48. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča1 (v nadaljevanju: ZVEtL-1), ki določa, da lahko do izdaje odločbe o ugotovitvi pripadajočega zemljišča prijavijo udeležbo v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča vsak pridobitelj stavbe, imetnik stvarne ali obligacijske pravice na njem, ki zahteva ugotovitev njenega obstoja, in druge osebe, ki izkažejo pravni interes v postopku. Ker bi bilo treba v tem postopku udeležbo prijaviti najkasneje do 15. 2. 2017, je prijavo udeležbo, vloženo priporočeno 21. 1. 2021, zavrglo kot prepozno.

4. Pritožbo zoper I. točko izpodbijanega sklepa vlagata Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe B. 1-3 in Etažni lastniki stavbe B. 1-3, C. C. in ostali. Zaradi narave odločitve pritožbeno sodišče ne povzema vsebine te pritožbe.

5. Pritožba ni dovoljena.

6. Predpostavka dovoljenosti pritožbe je med drugim, da jo je vložila upravičena oseba oziroma oseba, ki je zanjo imela pravni interes.2 Pravni interes za vložitev pritožbe ima le tista stranka, za katero je izdana odločba neugodna. Kot povedano, je bila zavržena prijava udeležbe Skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe _A. ulica 1A in 1B_ in ne Skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe _B. 1-3_, oz. Etažnih lastnikov stavbe B. 1-3, C. C. in ostalih. Zato pritožniki za pritožbo nimajo pravnega interesa – pritožbe namreč ne vlaga Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe A. ulica 1A in 1B, katere prijava udeležbe je bila zavržena, pritožnikov pa se odločitev o zavrženju ne tiče in zato za pritožbo zoper I. točko sklepa nima pravnega interesa, kar pomeni, da ta ni dovoljena in jo je treba zavreči (1. točka 365. člena ZPP).

O PRITOŽBI ZOPER II. TOČKO IZPODBIJANEGA SKLEPA:

7. Z izpodbijano II. točko sklepa je sodišče prve stopnje zavrglo predlog Etažnih lastnikov stavbe na naslovu B. ulica 1-3, za obnovo postopka. Odločitev je utemeljilo na jezikovni razlagi določbe 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku3 (v nadaljevanju: ZPP) in v zvezi z njo izoblikovano sodno prakso, po kateri so nova dejstva in dokazi lahko vsebina predloga za obnovo le, če so obstajali že v času prejšnjega postopka, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v tej zadevi ne gre za takšno situacijo, saj je bilo izvedensko mnenje izdelano šele 25. 5. 2021, po pravnomočno zaključenem predmetnem postopku, v katerem je končna odločba postala pravnomočna 20. 12. 2017. Pojasnilo je tudi, da po pravnomočnosti pridobljeno mnenje drugega izvedenca o istih dejanskih okoliščinah, čeprav drugačno, ne more predstavljati obnovitvenega razloga po 10. točki 394. člena ZPP, saj se možnost uporabiti nov dokaz ne pridobi šele s pridobitvijo takega izvedenskega mnenja. Na navedbo vlagateljev, da je obnovo postopka mogoče in dopustno predlagati tudi na podlagi dokaza, ki je časovno nastal šele po pravnomočnem zaključku prejšnjega postopka, če dokazuje dejstvo, ki je obstajajo že pred pravnomočnim zaključkom prejšnjega postopka, pa je sodišče odgovorila, da v predlogu za obnovo ni obrazloženo, katero dejstvo dokazujejo z izvedenskim mnenjem dr. D. D. Kot posredno izhaja iz obravnavanega predloga za obnovo postopka, vlagatelji z novim dokazom dokazujejo dejstvo, ki izhaja iz samega izvedenskega mnenja in se je torej pojavilo skupaj z njim - gre torej za novo dejstvo, saj (del) parcel št. 124/6, 130/24 in 132/21, vse k. o. X, (pred izdelavo navedenega izvedenskega mnenja) ni bil poznan ali obravnavan kot individualno pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu B. ulica 1 in 3. Sodišče prve stopnje je zato prepričano, da vlagatelji zmotno zatrjujejo, da je dejstvo obstajalo pred pravnomočnim zaključkom prejšnjega postopka. Ker je ocenilo, da niso izpolnjene vse predpostavke za obnovo postopka, je na podlagi prvega odstavka 398. člena ZPP predlog za obnovo kot nedovoljen zavrglo.

8. Pritožba navaja, da so predlagatelji v rednem postopku zatrjevali4 odločilno dejstvo, da je bilo sporno zemljišče v času družbene lastnine neposredno namenjeno rabi stavbe B. 1-3, a da glede na dokazovanje z izvedenko E. E. tega niso uspeli dokazati. Menijo, da gre pri namembnosti zemljišča v času družbene lastnine za objektivno in subjektivno »staro« dejstvo, ki je obstajalo pred zaključkom rednega postopka. Obnovo predlagajo zaradi pridobitve novega dokaza: v postopku III N 480/2016 je izvedenka D. D. izdelala izvedensko mnenje iz katerega izhaja, da je bilo sporno zemljišče v času družbene lastnine namenjeno redni rabi stavbe B. 1-3. Pritožniki opozarjajo na sodno prakso, ki loči med dejstvi in dokazi. Kolikor je za nova dejstva logično in razumno, da mora iti za objektivne okoliščine, ki so obstajale pred izdajo sodne odločbe (ta so obsežena z mejami pravnomočnosti), to za nove dokaze ne velja, saj niso obseženi s časovnimi mejami pravnomočnosti.

Pritožba se ne strinja s presojo sodišča prve stopnje, da naknadno drugačno izvedensko mnenje _a priori_ ne more predstavljati novega dokaza in se sklicuje na odločbi VS RS II Ips 120/2018 in II Ips 131/98. Pritožba priznava, da kadar drug izvedenec o isti dokazni temi zavzame drugačno strokovno stališče kot prejšnji izvedenec, praviloma ne gre za nov dokaz, ampak nadaljevanje prejšnjega dokazovanja, a takšno stališče ne velja v primeru, ko gre pri izvedenskem delu novega izvedenca za odločilno drugačen strokovni pristop (metodo), ki ga prejšnji izvedenec ni uporabil. Izvedenka D. D. je uporabila bistveno več relevantnih strokovnih virov iz 5. točke prvega odstavka 12. člena ZVEtL-1, na kar so predlagatelji opozorili že v predlogu za obnovo, do česar se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Pritožniki menijo, da bi sodišče moralo preučiti ali je izvedenka D. D. uporabila odločilno drugačen pristop k zadevi od izvedenke E. E. in nato ali obstoji potencialna kavzalnost izvedenskega dela izvedenke D. D. z morebitnim drugačnim izidom rednega postopka, če bi ga obnovili. Šele na tej podlagi bi lahko pravilno in zakonito odločilo o utemeljenosti predloga za obnovo.

9. Pritožba je utemeljena.

10. Pritožba ima prav, da je ustavno skladno treba določbo 10. točke 394. člena ZPP razlagati nekoliko širše kot zgolj jezikovno. Kot je zapisalo Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 188/2008, je za izpolnitev pogoja iz 10. točke 394. člena ZPP pomembno, da se nov dokaz nanaša na dejstvo, ki je obstajalo pred izdajo prvostopenjske sodbe. Ker se pravnomočnost sodbe lahko razteza le na dejstva, na pa tudi na dokaze,5 je namreč prestrogo stališče, da tudi za nove dokaze velja, da morajo v času glavne pravde že obstajati, le da stranka zanje ni vedela ali jih ni mogla uporabiti. Zato je sodišče prve stopnje zmotno zavrglo predlog za obnovo, ker naj bi v njem predlagatelji uveljavljali nov dokaz, ki je nastal šele po pravnomočnosti odločbe, izdane v prvotnem postopku.6 Prav tako ne drži, da iz predloga za obnovo ni obrazloženo, katero dejstvo pritožniki dokazujejo z izvedenskim mnenjem dr. D. D. Kot opozarja pritožba: v postopku III N 480/2016 je izvedenka D. D. izdelala izvedensko mnenje iz katerega izhaja, da je bilo sporno zemljišče v času družbene lastnine namenjeno redni rabi stavbe B. 1-3 in to dejstvo dokazujejo pritožniki z novo pridobljenim dokazom (izvedeniškim mnenjem). Že sama opredelitev tega dejstva tudi kaže, da pritožniki predlagajo po pravnomočnem zaključku prvotnega postopka pridobljeni dokaz, ki se nanaša na dejstvo, ki naj bi obstajalo že v času prvotnega postopka (oz. že tudi pred njim).

11. Vendar pa te ugotovitve kot take še ne dovoljujejo zaključka, da je podana situacija iz 10. točke 394. člena ZPP. Izvedenskega mnenja namreč samo po sebi ni mogoče uporabiti kot dokaz v drugem sodnem postopku,7 prav tako ponovitev dokaza z istim ali novim izvedencem, za reševanje vprašanja, ki se je na enak način enkrat že reševalo, praviloma ne pomeni novega dokaza. Glede tega zadnjega je Vrhovno sodišče RS v zadevi II Ips 120/2018 pojasnilo, da bi se lahko štelo, da gre za nov dokaz, če bo spremenjena dokazna tema ali če bo samo dokazno (znanstveno) sredstvo bistveno drugačno oz. novo.

12. Z zmotnim zaključkom, da sklicevanje na dokaz, pridobljen po pravnomočnem zaključku prvotnega postopka, ne more predstavljati nov dokaz kot razlog za obnovo postopka v smislu 10. točke 394. člena ZPP, oz. da v predlogu za obnovo ni obrazloženo, katero dejstvo se dokazuje z izvedenskim mnenjem dr. D. D., je sodišče prve stopnje pritožnikom odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbi je zato treba ugoditi, sklep v II. točki razveljaviti in v tem delu zadevo vrniti sodišču v ponovno odločanje (tretji odstavek 265. člena ZPP v zvezi z 3. členom ZVEtL-1). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno presoditi ali je podan uveljavljani obnovitveni razlog, ob tem tudi odgovoriti na v prejšnji točki izpostavljeni dilemi, in nato ponovno odločiti o predlogu za obnovo postopka.

1 Uradni list RS, št. 34/2017, s spremembami. 2 Četrti odstavek 343. člena ZPP. 3 Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami. 4 Pritožba opozarja na III. točko vloge z dne 6. 10. 2016. 5 Jan Zobec, Pritožbene novote v pravdnem postopku, Pravna praksa, št. 9/2008. 6 Pravnomočnost je nastopila 20. 12.2017, izvedensko mnenje pa je bilo izdelano 25. 5. 2021. 7 Prim. VSRS sodba II Ips 213/2018.