Jedro

Presoja višine dosojene preživnine.

Izrek

1. Pritožba proti sodbi se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

2. Pritožbi proti sklepu, opr. št. P 337/2009-IV-61 z dne 22.1.2010 se delno ugodi in se znesek stroškov iz izreka zniža na 674,53 EUR.

3. Pritožba proti dopolnilnemu sklepu se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

5. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

V obravnavani zadevi tožnik zahteva odpravo preživnine. Preživninska upravičenka je skupna hči pravdnih strank, ki je polnoletna, vendar je nad njo podaljšana roditeljska pravica zaradi duševne in telesne prizadetosti.

V ponovljenem sojenju je sodišče prve stopnje zahtevek na odpravo preživnine zavrnilo. S posebnim sklepom je odločilo o stroških in te v višini 786,53 EUR naložilo v plačilo tožeči stranki. Z dopolnilnim sklepom pa je priznalo še stroške v višini 192,78 EUR.

Proti vsem trem odločbam vlaga pritožbo v dveh ločenih vlogah tožnik.

Sodbo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov ter sodišču predlaga, naj sodbo spremeni tako, da bo zahtevku ugodeno, podrejeno pa predlaga razveljavitev sodbe. Pritožba izpodbijani sodbi očita, da je ni mogoče preizkusiti. Ne bi naj namreč imela razlogov o odločilnih dejstvih, ti pa naj bi bili med seboj tudi v nasprotju. Izrecno napada tudi metodo sodišča prve stopnje, ki se je sklicevalo na prejšnjo sodbo, ki pa je bila v pritožbenem postopku razveljavljena. Sicer pa pritožba obširno izpodbija dejansko stanje in materialnopravne zaključke sodišča prve stopnje. Tako ne priznava potreb, ki jih je ugotovilo sodišče. Nasprotuje ugotovitvam, da preživninska upravičenka uniči toliko čevljev, kot je bilo ugotovljeno. Ne priznava stroškov za asistenco. Ti so morda sicer koristni, vendar pa jih tožnik ni dolžan kriti. Odreka verodostojnost izpovedbi zakonite zastopnice, pa tudi kopijam računov, saj na njih ni imena toženke.

Sklep o stroških pritožnik izpodbija zato, ker je sodišče prve stopnje toženki priznalo tudi stroške za dopolnitev vloge z dne 20.10.2010 v višini 100 točk, kakor tudi stroške sestanka s stranko z dne 24.9.2009 v enaki višini. Nato pa še pavšalno nadaljuje, da je sodišče prve stopnje sicer črtalo nekaj stroškov, vendar še vedno premalo.

Pritožnik napada tudi dopolnilni sklep. Osrednja teza pritožbe je, da je napačno odločitev mogoče izpodbijati s pritožbo, ne pa z predlogom za izdajo dopolnilnega sklepa.

Pritožbe so bile vročene toženki. Ta je nanje odgovorila in predlagala njihovo zavrnitev.

Pritožba proti sodbi ni utemeljena. Prav tako je neutemeljena pritožba proti dopolnilnemu sklepu. Delno pa je utemeljena pritožba proti sklepu o stroških postopka.

O pritožbi proti sodbi: Dejstvo je, da je treba poleg potreb, ki so preživninski upravičenki zagotovljene v okviru zavoda, zagotoviti tudi tiste potrebe, ki nastajajo izven tega okvira. Sodišče prve stopnje je te potrebe ugotovilo.

Dejstvo je, da znaša tožnikov mesečni dohodek 768,00 EUR.

Pritožbeno sodišče sprejema dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Ugotovljeno je bilo, da gre pri preživninski upravičenki za odraslo osebo,ki je telesno in umsko prizadeta. Ob tako ugotovljenih dejstvih ter ob individualnih posebnostih obravnavanega primera (poseben način hoje zaradi prizadetosti, kar povzroča stalno uničevanje obutve, stroški prevozov, stroški individualne asistence in ostali ugotovljeni stroški) pritožbeno sodišče soglaša, da je navedenim potrebam vrednotno utemeljeno zadostiti. V nadaljnji dialog se pritožbeno sodišče ne bo spuščalo, saj presega pravo mero. Odločilno je, da je tožnik s svojim mesečnim dohodkom v višini 768,00 EUR sposoben kriti potrebe tožnice v višini 112,14 EUR. To so stroški, ki prispevajo k bolj človečnemu življenju njegove prizadete hčere. Ti stroški ne predstavljajo potrošniško izmišljenih potreb, marveč gre za utemeljene potrebe, ki jih je prineslo (žalostno) življenje in tožnik kot oče preživninske upravičenke je sestavni del tega življenjskega primera. Tako bo tudi ostalo. Pritožba proti sodbi ni utemeljena, podani tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Na podlagi pooblastila iz 353. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo proti sodbi zavrnilo in slednjo potrdilo.

O pritožbi proti sklepu o stroških: Vmesni uspeh pritožnika s pritožbo za odmero končnih stroškov ni relevanten. Relevanten je le končni uspeh. Tega pa pri tožniku ni. Nasprotno, tožnik je v pravdi, ki jo je sam sprožil in povzročil z njo povezane stroške, v celoti propadel. Pritožba pa res utemeljeno opozarja, da sodišče toženki ne bi smelo priznati stroškov za dopolnitev vloge z dne 20.10.2009. Gre namreč za dopolnitev vloge, za katero so bili stroški že priznani. Prav tako ima pritožba prav, da toženki ne pripadajo stroški za sestanek s stranko z dne 24.9.2009. Gre namreč za opravilo, ki je stroškovno ovrednoteno v okviru ostalih postavk.

Pritožbeno sodišče je torej tožnikovi pritožbi proti sklepu o stroških ugodilo tako, da je stroške, ki so tožniku naloženi v plačilo s sklepom znižalo za 200 odvetniških točk s pripadajočim DDV (nadaljnjih 40 točk) in 2% deležem materialnih stroškov (nadaljnje 4 odvetniške točke). Tako znižani stroški torej po odbitku 244 odvetniških točk (kar je 112,00 EUR) znašajo 674,53 EUR. Odločitev o spremembi stroškovne odločitve ima pooblastilo v 3. odstavku 365. člena ZPP.

Pritožba proti dopolnilnemu sklepu: Tožena stranka je v roku za izdajo dopolnilnega sklepa (ki znaša 15 dni – 1. odstavek 325. člena ZPP) sodišču predlagala, naj odloči še o tistem delu stroškovnega predloga, o katerem s sklepom z dne 22.1.2010 ni bilo odločeno.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da o delu stroškovnega predloga v resnici doslej ni bilo odločeno. To pomeni ne samo, da predlogu ni bilo ugodeno, marveč tudi ni bil zavrnjen (sploh ni bil predmet odločitve). Predlagalni akt, ki ga zakon predvideva za tak procesni položaj, pa ni pritožba, marveč predlog za izdajo dopolnilne odločbe (1. odstavek 325. člena ZPP). Pritožba, ki temu oporeka, torej ni utemeljena. V skladu z 2. točko 365. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

O stroških pritožbenega postopka: Pritožnik je uspel z zanemarljivim delom pritožb proti tem izpodbijanim odločbam. Pritožbeno sodišče je zato v skladu s 3. odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da svoje stroške v celoti krije sam.

Tožena stranka z vložitvijo obeh odgovorov na pritožbi ni mogla v ničemer spremeniti svojega procesnega položaja. Ti stroški za pravdo torej niso bili potrebni in jih pritožbeno sodišče v skladu s 1. odstavkom 155. člena ZPP toženki ni priznalo.