Jedro

Plačilo sodne takse ne bo občutno zmanjšalo sredstev za preživljanje tožnice in njenih družinskih članov, saj družina ne prejema le prihodkov iz naslova delovnega razmerja (ki poleg tega nekoliko presegajo dohodkovni cenzus), temveč ji premoženje omogoča tudi pridobivanje dodatnih dohodkov iz naslova oddajanja premoženja v najem.

Obstoj izrednih razmer (epidemija COVID-19) sam po sebi še ne izkazuje zmanjšanja tožničinih oziroma družinskih prihodkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za obročno plačilo sodne takse in sklenilo, da že izdani plačilni nalog s 13. 2. 2020 za plačilo sodne takse 165 EUR ostane v veljavi.

2. Tožnica v pritožbi navaja, da bi bila s takojšnjim plačilom sodne takse v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama in njeni družinski člani, še posebej v pogojih nastanka izrednega dogodka COVID-19. Enkratno plačilo predstavlja hudo finančno breme, saj za plačilo kreditnih obveznosti vsak mesec porabi družina skoraj vse mesečne prihodke. Opozarja, da so bili prihodki iz oddajanja premoženja v najem realizirani v letu 2018, od 1. 7. 2019 pa ne oddaja nobenega premoženja. Za sodne takse je bilo v petih pravdnih zadevah plačano že 3.210 EUR. Predlaga odobritev plačila sodne takse v štirih obrokih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev o zavrnitvi tožničinega predloga za obročno plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji, ki ga je podala ob vložitvi tožbe (27. 12. 2019), oprlo na določbe 11., 12. in 12a. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Sodišče stranki dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Pri odločanju o tem mora skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Upoštevati mora premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (2. in 5. odstavek 11. člena ZST-1). Pri presoji upravičenosti do odloga plačila sodne takse je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi kriterije Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre).

5. Po vpogledu v obstoječe zbirke podatkov, do katerih sodišče dostopa po uradni dolžnosti, in na podlagi podatkov, ki jih je navedla tožnica, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da povprečni mesečni dohodek (iz naslova delovnega razmerja v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga) na družinskega člana (štirje člani: tožnica, njen mož, njun mladoletni otrok in njena tašča) znaša ... EUR1, kar presega dohodkovni cenzus2, določen v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Za relevantno obdobje ta znesek znaša 804,36 EUR. Tožnica prejema tudi dohodek iz oddajanja premoženja v najem, saj je v letu 2018 po lastnih navedbah prejela 34.200 EUR bruto oziroma 23.085 EUR neto. Sodišče prve stopnje je ugotovilo še, da je tožnica lastnica nepremičnine v vrednosti 251.640 EUR, tožničina tašča, ki živi s tožnico v skupnem gospodinjstvu, pa lastnica nepremičnine v X. v vrednosti 40.000 EUR.

6. Pritožbena navedba, da od 1. 7. 2019 dalje ne prejema več dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, je nedopustna pritožbena novota (1. odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 3. odstavkom 1. člena ZST-1), saj pritožnica ne pove, zakaj te okoliščine ni navedla že v predlogu za obročno plačilo takse oziroma v izjavi o premoženjskem stanju. Pritožbeno sodišče zato te novote pri obravnavanju pritožbe ni upoštevalo. Tudi sicer tožnica ne navaja in izkazuje, da tega premoženja ne bi mogla (več) unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne. Pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožnice in njenih družinskih članov je bilo tako pravilno upoštevano, da tožnica (lahko) prejema dohodke oddajanja iz premoženja v najem, saj je sama navedla, da je v preteklem letu iz tega naslova prejela 23.085 EUR neto, kar na mesečni ravni predstavlja 1.923,75 EUR.

7. Glede na tako ugotovljeno premoženjsko stanje je bil predlog za obročno plačilo sodne takse 165 EUR3 pravilno zavrnjen. Čeprav pritožnica ponavlja, da je v letu 2019 v več sodnih postopkih plačala sodne takse (3.210 EUR) in da ima več kreditnih obveznosti4, k plačevanju katerih se je prostovoljno zavezala (kar sicer vpliva na njeno likvidnostno stanje), pritožbeno sodišče, upoštevaje njeno premoženjsko in finančno stanje sodi, da to ni takšno, da bi ji onemogočalo takojšnje plačilo celotne sodne takse (ki je relativno nizka). Plačilo sodne takse ne bo občutno zmanjšalo sredstev za preživljanje nje in družinskih članov, saj družina ne prejema le prihodkov iz naslova delovnega razmerja, temveč ji premoženje omogoča tudi pridobivanje dodatnih dohodkov iz naslova oddajanja v najem.

8. Tudi tožničina splošna trditev, da bi bila s takojšnjim plačilom takse v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva za preživljanje družine v pogojih nastanka epidemije, ne utemeljuje njenega predloga za obročno plačilo sodne takse. Prvič zato, ker gre za dogodek, ki je izven obdobja, relevantnega za presojo utemeljenosti predloga. Ključno je namreč obdobje pred vložitvijo predloga in ob odločanju sodišča prve stopnje o njem. Drugič pa zato, ker obstoj izrednih razmer sam po sebi še ne izkazuje zmanjšanja tožničinih oziroma družinskih prihodkov.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep potrdilo.

1 Ugotovljeno je, da tožnica in njen mož prejemata iz naslova delovnega razmerja povprečno ... EUR neto na mesec. 2 Prim. 2. odstavek 13. člena ZBPP v zvezi z 8. členom ZSVarPre, oba v zvezi z 11. členom ZST-1. 3 Vrednost spornega predmeta ni visoka - tožnica jo je ocenila na 1.000 EUR, uveljavlja pa še denarni zahtevek za plačilo 878,67 EUR. 4 V predlogu za odlog plačila takse je na podlagi navedene specifikacije mesečnih kreditnih obveznosti in drugih fiksnih stroškov družine podala izračun, kolikšen mesečni znesek ostane po plačilu dolgov družini za preživljanje oziroma prehrano, a upoštevala le mesečne dohodke iz naslova delovnega razmerja.