Jedro

Neutemeljen je očitek o zmotni uporabi 6. člena OZ, tj. o dolžnem ravnanju s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Sledeč odločbi VS RS, na katero se sklicuje pritožnik, je zavarovalni zastopnik dolžan potencialni pogodbeni stranki dolžan ne le izročiti splošne pogoje, ampak mu jih tudi razumljivo pojasniti. Upoštevaje ugotovitev, da toženec tožniku ni le izročil izjave o tveganjih in ostalih listin, ampak mu je tudi ustno razložil način delovanja platforme (in bil tudi med kasnejšim upravljanjem z naloženim denarnim zneskom ves čas dosegljiv za morebitna dodatna pojasnila in nasvete), je toženec (tudi) tej ravni skrbnosti, ki jo zagovarja pritožba, zadostil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 3.182,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 3. 2020 in odločilo, da je tožnik dolžan tožencu povrniti njegove stroške postopka.

2. Tožnik v pritožbi zoper sodbo uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ker sodišče ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih oziroma se ni opredelilo do bistvenih tožnikovih navedb, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče se ni dovolj opredelilo do navedbe o toženčevem izrecnem zagotovilu, da je mogoče brez odbitkov ali penalov z računa dvigniti vsa sredstva. Poleg tega se ni opredelilo do razmerja med temi toženčevimi zagotovili in vsebino dokumentacije s strani tožnika z vidika toženčeve pojasnilne dolžnosti.

Zmotna je ugotovitev o izpolnjenosti toženčeve pojasnilne dolžnosti. Ugotovitev je v nasprotju z drugim odstavkom 6. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). Pritožbeno sodišče je v prvem sojenju navedlo, da je bil toženec tožnika dolžan opozoriti, da se mora pred dvigom denarja z njim posvetovati, in da mu je bil dolžan pojasniti tveganje za primer, če bi tožnik dvignil celoten znesek. Stališče v izpodbijani sodbi je diametralno nasprotno. Toženec mu je listine izročil, zmotna pa je ugotovitev, da mu je pojasnil vse potrebno glede poslovanja z računom oziroma dvigovanja sredstev z računa. Tožniku in priči A. A. je izrecno zagotavljal, da lahko kadarkoli dvigne vsa sredstva, razen tistih, ki so v tistem trenutku v pozicijah. Prav to je tožnik storil, a je sredstva izgubil. Najverjetneje je toženec to storil zato, ker je vedel, da je tožnik konservativen vlagatelj in sicer ne bi dobil nove stranke. Ocena o neživljenjskosti takih zagotovil je zmotna. Sodišče očitno ni seznanjeno z obsežno sodno prakso o različnih zavajanjih ponudnikov blaga in storitev. Priča in tožnik sta toženca opozorila, da bosta v bližnji prihodnosti potrebovala naložena sredstva, toženec pa jima je zagotovil, da je narava trgovalnega računa enaka kot pri vsakem drugem bančnem računu in da lahko kadarkoli dvigneta vsa finančna sredstev razen tistih, ki so v pozicijah.

Tudi ob upoštevanju sklepa VS RS II Ips 153/2017 z dne 25. 10. 2018 o skrbnosti zavarovalnega zastopnika, čigar položaj je podoben kot poklicni upravljavec bančnega računa bi moral toženec tožniku ne le izročiti dokumentacijo, ampak mu tudi natančno pojasniti pomen določil (še posebej, ker so bila v angleškem jeziku). Namesto tega je tožniku in priči izročil dokumentacijo in jima dajal zagotovila, nasprotna podpisanim listinam, da lahko brez odbitkov ali penalov dvigne vsa finančna sredstva razen tistih v pozicijah.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, v katerem se sklicuje na navedbe, podane v odgovoru na pritožbo zoper sodbo, izdano v drugem sojenju.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je s tožbo zahteval povrnitev zneska, ki ga je izgubil v trgovanju na platformi Forex, toženčevo odgovornost pa utemeljeval s trditvijo, da je kot upravljavec njegovega računa opustil dolžno pojasnilo o posledicah dviga celotnega položenega zneska.

6. Odločitev o zavrnitvi zahtevka temelji na stališču, da je toženec svojo pojasnilno dolžnost izpolnil. Sodišče je izhajalo iz ugotovitev, - da tožnik v pogodbeno razmerje ni vstopil kot potrošnik, - da mora pojasnilo stranki omogočiti, da lahko presodi ustreznost finančnega produkta glede na svoje potrebe, premoženjsko stanje in finančni položaj, - da mora obsegati informacije o ponudniku, lastnostih in pogojih finančnega produkta, njegovem delovanju, pravicah in obveznostih obeh strank, pričakovanem izidu naložbe in tveganjih, in sprotne informacije o novih vidikih posla med trajanjem posla, - da je tožnik izgubil z zahtevkom uveljavljeni znesek zaradi zadnjih treh dvigov denarja z računa, ne da bi upošteval, da se z računa ne sme dvigniti vseh sredstev oziroma ker ni zagotovil dovolj kritja glede na njegove odprte pozicije na trgovalnem računu, - da bi se tožnik lahko izognil izgubi, če bi dvig opravil v več korakih in na računu pustil dovolj kritja za odprte pozicije, - da je toženec tožniku pojasnil način delovanja sistema Forex tako ustno kot prek pisnih dokumentov, - da je toženec tožniku izročil pogodbo in listine in da je do podpisa pogodbe prišlo po dveh mesecih, - da je v vmesnem času imel možnosti postavljati vprašanja tožencu in informacije preveriti tudi v drugih virih, - da je v Izjavi o razkritju tveganj Forex navedeno, da gre za izrecno visoko tveganje, da lahko izguba visoko preseže sredstva stranke, deponirana pri banki, da lahko zaradi nezadostnega kritja v zelo kratkem času pride do izgube položenih sredstev in da je klient dolžan pogosto pregledovati svoj račun in v primeru odprtja ene ali več pozicij stalno spremljati kritje, - da je iz te izjave jasno, kako pomembno je zagotavljanje kritja na računu in kakšne so posledice nezadostnega kritja, - da je tožnik izgubil sredstva zaradi neupoštevanja osnovnih zakonitosti delovanja sistema Forex, ki jih mora oziroma bi jih moral poznati vsak, ki se odloči za to trgovanje, - da je bil toženec ves čas dostopen po elektronski poti in je to pot tožnik poznal, - da se tožnik niti potem, ko ga je po zapletih banka napotila, naj se obrne na toženca, ni obrnil nanj po nasvet. 7. Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Sodišče je v sodbi povzelo vsebino izvedenih dokazov, opravilo dokazno oceno in v razlogih sodbe navedlo razloge o odločilnih dejstvih. Očitana kršitev ni podana, saj je dokazno oceno sodišča prve stopnje mogoče preizkusiti.

8. Neutemeljen je očitek, da se sodišče ni ustrezno opredelilo do tožnikove navedbe o toženčevem izrecnem zagotovilu, da je mogoče brez odbitkov ali penalov z računa dvigniti vsa sredstva in do razmerja med temi toženčevimi zagotovili in vsebino dokumentacije. Iz razlogov sodbe izhaja zaključek sodišča, da tožnik ni dokazal, da mu je toženec dal zagotovilo, da lahko kadarkoli dvigne vsa sredstva. Zaključek ne temelji le na oceni verodostojnosti izpovedb strank in tožnikove žene, zaslišane kot priče, ter toženčevega elektronskega sporočila, ampak je sodišče upoštevalo tudi dejstvo, da je ohranjanje kritja za odprte pozicije bistveni in osnovni sestavni del delovanja platforme in zato ni verjetno, da toženec tožniku tega ni povedal.1

9. Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o pravilnosti dokazne ocene. Da se tožnik kot razumen odrasel človek ni zavedal, da gre za visoko tvegan posel, ni verjetno. Ugotovitev o njegovi konservativni drži glede tovrstnih naložb ne zadostuje za sklepanje o toženčevem zavajajočem ravnanju. Ugotovljeno je bilo namreč, da si je tožnik vzel čas za razmislek in da je do kritičnega dviga upravljanje z denarjem v skladu s pooblastilom prepustil tožencu. Vedel je tudi, da se lahko pred vsako odločitvijo z njim posvetuje. Ob teh ugotovitvah ostane trditev splošna in kot taka nima dokazne vrednosti. Podobno velja za navedbo, da je bil toženec seznanjen s tem, da bo tožnik kmalu potreboval vloženi denar. To dejstvo samo po sebi ne pove ničesar o tem, kakšno je bilo toženčevo pojasnilo v zvezi s pomenom kritja na računu. Še manj pa lahko dvom o pravilnosti dokaznega zaključka vzbudi gola večkratna ponovitev tožbene trditve, ki po stališču sodbe ni dokazana.

10. Neutemeljen je očitek o zmotni uporabi 6. člena OZ, tj. o dolžnem ravnanju s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Sledeč odločbi VS RS, na katero se sklicuje pritožnik, je zavarovalni zastopnik dolžan potencialni pogodbeni stranki dolžan ne le izročiti splošne pogoje, ampak mu jih tudi razumljivo pojasniti. Upoštevaje ugotovitev, da toženec tožniku ni le izročil izjave o tveganjih in ostalih listin, ampak mu je tudi ustno razložil način delovanja platforme (in bil tudi med kasnejšim upravljanjem z naloženim denarnim zneskom ves čas dosegljiv za morebitna dodatna pojasnila in nasvete), je toženec (tudi) tej ravni skrbnosti, ki jo zagovarja pritožba, zadostil. 11. Tudi preizkus pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti pokaže, da je sodišče pravilno opredelilo toženčeve dolžnosti v zvezi s pojasnitvijo tveganj. Izhajalo je s stališča, da mora pojasnilo obsegati informacije o ponudniku, lastnostih in pogojih finančnega produkta, delovanju finančnega produkta, pravicah in obveznostih obeh strank, pričakovanem izidu naložbe in opozorila o tveganjih. Na tak način je tudi po oceni pritožbenega sodišča vlagatelju dana možnost, da sprejme informirano odločitev o sprejetju finančnega produkta ali njegovi zavrnitvi.

12. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da tožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni bil potreben strošek (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 Tako tudi ne drži pritožbeno stališče, da se sodišče v nasprotju z napotki iz razveljavitvenega sklepa pritožbenega sodišča, izdanega v prvem sojenju (I Cp 1877/2021 z dne 14. 2. 2022), ni izreklo o tem, ali je toženec tožniku pojasnil tveganja v primeru dviga celotnega vložka.