Jedro

Tožena stranka bi morala ugotoviti ali zadeva ni očitno neutemeljena in to tudi v obrazložitvi odločbe utemeljiti, saj tega iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov ni mogoče ugotoviti.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 452/2010 z dne 11. 10. 2010 se odpravi in zadeva vrne Okrožnemu sodišču v Kopru v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji prosilki A.A. in ji odobrila redno brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na prvi stopnji in oprostitev plačila stroškov postopka v pravdnem postopku, ki ga bo prosilka sprožila zoper B. d.d. zaradi plačila odškodnine v višini 1500 EUR za škodo nastalo zaradi rubeža po sklepu Okrajnega sodišča v Kopru, opr. št. I 99/2010, opravljenega v nasprotju z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju, in sicer do prejema prvostopenjske odločbe s katero se postopek zaključi. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da prosilka izpolnjuje pogoje iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04-uradno prečiščeno besedilo in 23/08 – ZBPP), ki določa da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Navaja še, da v zvezi z opravljenim posvetom ugotavlja, da je izpolnjen tudi pogoj iz 24. člena ZBPP, to je da zadeva ni očitno neutemeljena in je pomembna za prosilkin osebni in socialno ekonomski položaj. Prosilka namreč zatrjuje, da ji je zaradi nezakonitega ravnanja banke nastala škoda in, da glede zatrjevanega nezakonitega ravnanja in nastale škode razpolaga z dokazi.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je pri presoji izpolnjevanja pogojev-okoliščin in dejstev v zvezi s samo pravdno zadevo, ki jo želi sprožiti prosilka, tožena stranka izredno skopa. Standard iz 24. člena ZBPP glede „očitno nerazumne“ zadeve je sicer res abstrakten in ga mora sodišče ob dodeljevanju brezplačne pravne pomoči presojati po prostem preudarku. Vendar pa tožena stranka ni zadostno in pravilno ugotovila odločilnih dejstev, ki bi izkazovala da je izgled za uspeh verjeten. Prosilka zahteva povrnitev nepremoženjske škode zaradi ravnanja banke, čeprav gre za pravno nepriznano obliko nepremoženjske škode, in je že zaradi tega izgled za uspeh vprašljiv. Glede zatrjevanja premoženjske škode, ki naj bi nastala zaradi rubljenja sredstev, ki so izvzeta iz izvršbe, pa je treba uporabit prvenstveno pravna sredstva v izvršilnem postopku. Sklep o izvršbi je namreč določal izvršilno sredstvo-rubež sredstev pri banki, zato bi prosilka morala v zakonitem roku ugovarjati, da gre za sredstva, ki so iz izvršbe izvzeta oziroma omejena. Prosilka pa v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni zatrjevala, da je omenjena pravna sredstva izkoristila. Tako ravnanje banke, ki je le izvrševala pravnomočen sklep o izvršbi, ne more predstavljati protipravnega ravnanja v smislu odškodninske odgovornosti. Tako tožena stranka, ni dovolj razjasnila odločilnih dejstev glede verjetnosti izgleda za uspeh v pravdi zoper B. d.d. Zaradi vsega navedenega predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da se prošnja prosilke A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrne, podrejeno pa odpravi in vrne v ponovno odločanje.

A.A., kot stranka z interesom v odgovoru na tožbo navaja, da ima v pravdi verjetnost za uspeh, saj se nanaša na izvršbo opr. št. I 99/2010 (ugovora in pritožbe z dne 21. 10. 2010 in sklep izdan 27. 9. 2010). Tudi sicer izvršba pod opr. št. I 99/2010 ni dovoljenja, saj zanjo Okrajno sodišče v Kopru v skladu s členom 178. a ZPP ni pristojno. Poleg tega je izvršba protipravno povišala njen dolg za 100 % s tem pa ji je nastala materialna škoda. V zvezi z navedbami v tožbi, da naj bi se zadeve z ugovori in pritožbami reševale v izvršilnem postopku pa navaja, da se sprašuje v katerem izvršilnem postopku, temu ki izdaja protipravne sklepe in od strank krade in to socialne dodatke. V tem izvršilnem postopku se namreč ne upošteva nobene zakonodaje niti ustaljene prakse Vrhovnega sodišča, pač pa vse njene navedbe zavrača in krade naprej. V zvezi z odgovornostjo banke pa navaja, da banka ne sme rubiti sredstev iz izvršbe, če pa to stori je odškodninsko odgovorna. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče tožbo, kot neutemeljeno in pristransko zavrže. Tožba je utemeljena.

Zakon o brezplačni pravni pomoči v 24. členu določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči, kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, zato bi tožena stranka morala ugotoviti ali zadeva ni očitno neutemeljena in to tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe utemeljiti. Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov pa ni mogoče ugotoviti ali bi bila tožba prosilke zoper banko zaradi nematerialne in materialne škode, ki naj bi ji nastala zaradi izvršitve sklepa Okrajnega sodišča v Kopru I 99/2010, očitno nerazumna. Tako ni mogoče ugotoviti niti tega za kateri sklep, pod navedeno opravilno številko, sploh gre, saj tako v izreku izpodbijane odločbe kot tudi v obrazložitvi le te ni naveden datum sklepa Okrajnega sodišča v Kopru, opr. št. I 99/2010. Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe tudi ni mogoče ugotoviti ali je prosilka izkoristila vsa pravna sredstva po Zakonu o izvršbi in zavarovanju, ki v 55. členu določa, da je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti, če je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena. Ker v upravnih spisih ni sklepa Okrajnega sodišča v Kopru opr. št. I 99/2010, njegova vsebina pa tudi ni povzeta v obrazložitvi izpodbijane odločbe, tudi ni mogoče ugotoviti na kakšna denarna sredstva prosilke naj bi se opravil rubež.

Ker so torej v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena je tožbi, v skladu z 2.točko 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1) ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, ter zadevo v skladu s 3.odstavkom 64. člena ZUS-1 Okrožnemu sodišču v Kopru vrnilo v ponoven postopek.