Jedro

Toženka je dne 8. 9. 2021 vložila vlogo z istega dne. Vloga ni v slovenskem jeziku. Sodišče prve stopnje je toženko pravilno s sklepom z dne 10. 9. 2021 pozvalo, da jo popravi tako, da bo v slovenskem jeziku, in jo sodišču predloži v dveh izvodih. Toženka se na sklep ni odzvala. Tako je sodišče utemeljeno izdalo izpodbijani sklep in vlogo z dne 8. 9. 2021 zavrglo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se vloga toženke z dne 8. 9. 2021 zavrže. 2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da je po zakonitem zastopniku vložila vlogo z dne 8. 9. 2021. Zakoniti zastopnik je srbske narodnosti in slovenskega jezika ne razume. V uradnih postopkih v Republiki Sloveniji kljub temu ni rabil tolmača. Prepričan je bil, da bo sodišče njegovo vlogo obravnavalo. Poziva na prevod vloge ni razumel, prav tako ni razumel pravnega pouka. Sodišče je bilo z vlogo seznanjeno, da zakoniti zastopnik ne razume slovenskega jezika in bi mu moralo pomagati. Tako mu nalaga 36. člen ZDSS-1. Poziv v slovenskem jeziku nekomu, ki jezika ne razume, nima smisla in je namenjen samemu sebi. Izpodbijana odločitev je preuranjena. Sodišče je kršilo Ustavo RS in določbe ZPP ter ZDSS-1. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Materialno pravo je uporabilo pravilno.

5. Toženka je dne 8. 9. 2021 vložila vlogo z istega dne. Vloga ni v slovenskem jeziku. Sodišče prve stopnje je toženko pravilno s sklepom z dne 10. 9. 2021 pozvalo, da jo popravi tako, da bo v slovenskem jeziku, in jo sodišču predloži v dveh izvodih. Toženka se na sklep ni odzvala. Tako je sodišče utemeljeno izdalo izpodbijani sklep.

6. Pritožba neutemeljeno navaja, da je bil zakoniti zastopnik toženke, ki ne razume slovenskega jezika, prepričan, da bo sodišče njegovo vlogo obravnavalo. Sodišče posluje v slovenskem jeziku (ali v jeziku narodne skupnosti, ki je pri sodišču v uradni rabi), v katerem stranke vlagajo tožbe, pritožbe in druge vloge (prvi odstavek 104. člena ZPP). Če vloži stranka vlogo v jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi, ravna sodišče po določbah 108. člena ZPP, ki veljajo za nepopolne vloge. Tako je ravnalo sodišče prve stopnje. V sklepu, s katerim je toženko pozvalo na popravo vloge, jo je poučilo, da bo sicer njena vloga zavržena. Sklep je bil v slovenskem jeziku, saj se vabila, odločbe in druga pisanja pošiljajo strankam in drugim udeležencem postopka v jeziku, ki je v uradni rabi pri sodišču (103. člen ZPP). ZPP strankam, ki ne razumejo uradnega jezika sodišča, ne daje pravice do prevajanja vabil, odločb in drugih sodnih pisanj v postopku v njihov jezik. Takšno prevajanje so si stranke dolžne zagotoviti same.

7. Pritožba se neutemeljeno sklicuje na določbo 36. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.), ki določa ravnanje sodišča v primeru nerazumljive ali nepopolne vloge, ki jo vloži delavec, ne delodajalec, kot je toženka. Te kot ostalih določb ZDSS-1 ali ZPP sodišče prve stopnje ni kršilo kot tudi ni kršilo Ustave RS, kot nekonkretizirano in neutemeljeno navaja toženka.

8. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Toženka, ki s pritožbo ni uspela, po načelu uspeha (154. člen ZPP) sama krije svoje stroške.