Jedro

Za presojo o priposestvovanju služnosti v korist nepremičnine je odločilno, ali so sporni prehod uporabljali prejšnji lastniki te nepremičnine, ne pa, ali so ga uporabljali lastniki drugih nepremičnin.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi – v celoti v I. in v II. točki izreka in – v III. točki izreka v delu, v katerem se nanaša na ugotovitev obstoja stvarne služnosti poti za prehod živine, vodenje živine, vožnje za potrebe obdelovanja kmetijskih zemljišč, peš hoje in vzdrževanja prehoda, ki poteka po južnem delu parcel 1015/0 k. o. X in 1012/0 k. o. X, prostorsko opredeljenem v skici št. I izvedenca geodetske stroke M. Ž., v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. 1011/0 k. o. X in v breme vsakokratnega lastnika nepremičnin parc. št. 1015/0 in 1012/0 obe k. o. X, na odstranitev žice, nameščene prečno čez prehod, na prepoved preprečevanja navedene služnosti in na prepoved dejanj, ki bi onemogočala izvrševanje navedene stvarne služnosti, in se zadeva v temu obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Sicer se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo 1) ugodilo zahtevku, po katerem je toženec dolžan opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožnika na južnem delu nepremičnine parc. št. 1012/0 in 1015 obe k. o. X, še posebej pa je dolžan opustiti vsakršno nameščanje stebričkov in žice, hoditi ter voditi in pasti živino na teh parcelah (I. točka izreka), 2) zavrnilo nasprotni tožbeni zahtevek, (a) po katerem za potrebe gospodujočih nepremičnin parc. št. 1016/1 in 1011/0, obe k. o. X, obstaja stvarna služnost poti za prehod in vodenje živine, vožnje za potrebe obdelovanja kmetijskih zemljišč in peš hoje ter vzdrževanja prehoda in poteka po južnem delu parcel 1015/0 in 1012/0 obe k. o. X v korist vsakokratnega lastnika gospodujočih nepremičnin, (b) se lastniku služečih nepremičnin prepoveduje preprečevati navedeno služnost, (c) se mu nalaga odstraniti žico, nameščeno prečno na prehod in tako odpreti prehod s parcele 1016/1 k. o. X na parcelo 1015/0 k. o. X in in po njej ter parceli 1012 k. o. X dopuščati prost prehod za potrebe služnostne poti ter odstraniti žico na parceli 1012 k. o. X, tako da bo prost prehod na parc. št. 1011/0 k. o. X, in v bodoče prepoveduje nameščanje žice prečno na prehod ter vsa dejanja, s katerimi bi bilo onemogočeno izvrševanje služnosti (prvi del III. točke izreka), (d) se tožniku nalaga, da z južnega dela parcele 1016/1 k. o. X, ki je last toženca, odstrani vse svoje stebričke in žice, ki tvorijo ograjo za pašo živine, in se mu za v bodoče prepoveduje vsako nameščanje žic in stebričkov, kakor tudi kakršnokoli poseganje v lastninsko pravico toženca na parceli 1016/1 k. o. X (drugi del III. točke izreka).

3) tožencu naložilo povrnitev tožnikovih stroškov postopka (II. točka izreka).

2. Toženec v pritožbi zoper sodbo uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbeni zahtevek po tožbi zavrne, zahtevku po nasprotni tožbi pa ugodi, podrejeno pa naj sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Kljub ugotovitvi, da meje sosednjih nepremičnin ne potekajo tako, kot kažejo podatki zemljiškega katastra, v sodbi ni razlogov, zakaj tožnik ni dolžan odstraniti stebričkov in žice s parc. št. 1016/1 v toženčevi lasti (in tudi ni razlogov o morebitnem tožnikovem priposestvovanju tega dela nepremičnine). Zmotna je ugotovitev sodbe, da je upoštevno obdobje toženčeve posesti od leta 1984 naprej, ko so njegovi predniki začeli pašo na tedaj enotni parc. št. 1016/0. Toženec je zatrjeval in izpovedal, da so že predniki njegove matere za potrebe zemljišča parc. št. 1016/0 in sosednjih zemljišč uporabljali prehod oziroma pot, ki je potekala po sedanjih parc. št. 1015 in 1012. Enako sta izpovedala tudi A. J. in D. C. Sodba šteje, da so pred letom 1984 prignali živino od domačije J., vendar pa ne upošteva, da je šla pot čez parc. št. 1016/1 in 1016/2. Prva je sedaj v lasti toženčevega brata in pot čez to parcelo ni več potrebna, ker je že toženčev oče pridobil last sosednjo parcelo 1022, po kateri sedaj teče pot; druga je v toženčevi lasti. Glede tega dela poti zato toženec nima interesa za ugotovitev služnosti, to pa ne spremeni dejstva, da se je sporna pot uporabljala že pred letom 1984. Iz izpovedbe priče N. J. izhaja, da se je služnost izvrševala neprekinjeno tudi med letoma 1987 in 1995. Sodba zmotno šteje, da je relevanten le čas, ko se je služnostna pot uporabljala zgolj in samo v korist parc. št. 1016/1. Tudi sodba VS RS II Ips 419/2008, na katero se sklicuje izpodbijana sodba, utemeljuje zmotno uporabo materialnega prava, ker ni upoštevano obdobje, ko so toženčevi predniki in on sam imeli v posesti del zemljišča tedaj enovite parc. št. 1016/0, ki je predstavljal pot po tej parceli iz vseh parcel v lasti kmetije J. na parcelo 1011/0 prek spornega prehoda. Zmotno je tudi ugotovljeno, da je sporni prehod služil za spravilo pridelkov s parc. št. 1016/1 le 13 let. Priče H. K., A. J. in S. J. so povedali, da je ta prehod služil za obdelovanje parcel že v času staršev A. J. in R. C., kar pomeni, da se ni začel uporabljati šele leta 1947. Kot je bilo vidno na ogledu in je razvidno iz izvedenčeve skice, je edino sporni del zemljišča toliko položen, da je omogočal potrebne vožnje in prehode za potrebe obdelovanja zemljišč v okolici. Iz tega je razvidno, da se je sporni prehod uporabljal že pred letom 1947 in tudi še po letu 1959 ali 1960, tako da se je v času, ko je še živela prejšnja lastnica, iztekla dvajsetletna doba za priposestvovanje služnosti. Nepravilno je bilo ugotovljeno, da se je pot uporabljala le za nošenje vode. H. K., A. J. in toženec so povedali, da se je sporni prehod uporabljal tudi za peš hojo v različne namene in ne le za nošenje vode. Celo tožnik je povedal, da so J. šli od javne ceste po bregu peš, ko so kosili in šli v vinograd. Tudi ostale priče so izpovedale o odpiranju in zapiranju "šponarjev", nameščenih na električnem pastirju na obravnavanem prehodu. Napačna je tudi ugotovitev, da je bil v M. hišo napeljan vodovod v letu 1980. Toženec je povedal, da je bil vodovod napeljan šele okrog leta 1995, ko je njegov brat zgradil novo hišo. K izviru na parc. št. 1001 je hodil tudi B., ki je imel vinograd na parc. št. 1022. Ker je tožnik vedel, da je toženec s predniki hodil in vodil živino po sporni poti, uporaba drugega odstavka 44. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) ne pride v poštev. Pravilna uporaba materialnega prava ne bi mogla voditi do zaključka o utemeljenosti tožnikovega zahtevka. Tožnik je bil prvi, ki je postavil ograjo, ne da bi upošteval katastrske meje. Lastniki sosednjih parcel so bili tako lahko prepričani in dobroverni, da za vse veljajo enaka pravila. Drugačna raba zemljišč se je oblikovala ravno zaradi lege zemljišč in njihovega lažjega izkoriščanja, pri tem pa so lastniki težili k ohranjanju površine svojih parcel. Že zato ne more vzdržati razlaga, da gre enemu mejašu pravica do mej po uživanju, drugemu mejašu pa ne. Prejšnji lastnik parcele 1016/0 je namreč že v času, ko je bil toženec le najemnik njegovih parcel, meje pokazal tako, da je sporni prehod pripadal tedaj enoviti parceli 1016/0. Odločitve o stroških ni mogoče preizkusiti. Ni mogoče preveriti, katera vrednost spora je bila odločilna za odmero stroškov. Ker eventualna tožba ni zahtevala odločanja, ta vrednost spora pri odločanju o stroških ne more biti pomembna.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Očitek bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki naj bi bila podana zaradi izostanka razlogov o zatrjevanem priposestvovanju spornega "prehoda", ni utemeljen. Odločitev o zavrnitvi nasprotnega tožbenega zahtevka v delu, v katerem se nanaša na prepoved poseganja v nepremičnino parc. št. 1016/1, temelji na ugotovitvah, 1) da meje sosednjih nepremičnin ne potekajo po katastrskih mejah, ampak tako, kot obe stranki skupaj s pravnimi predniki zemljišča uživajo, 2) da je toženec sam povedal, da ima tožnik že 25 let postavljeno ograjo tudi na parc. št. 1016/1 in da ni nikoli od njega zahteval, naj ograjo umakne, in 3) da je prehod, ki ga zatrjuje toženec, na zemljišču, ki je bil pred tožnikovo pridobitvijo v lasti I. K., in ne na nepremičninah parc. št. 1011/0 ali parc. št. 1016/1. 6. Pritožba tudi ne vzbuja dvoma v pravilnost odločitve o neutemeljenosti toženčevega (nasprotnega) zahtevka za opustitev motenja (kolikor ta temelji na zatrjevani lastninski pravici) in prepoved bodočega poseganja v njegovo lastnino na spornem delu nepremičnin. Neutemeljenost navedb o priposestvovanju spornega dela nepremičnine izhaja iz v prejšnji točki navedenih ugotovitev izpodbijane sodbe, katerih pravilnosti pritožba ne uspe izpodbiti.

7. Delno so utemeljeni očitki v zvezi z odločitvijo o nasprotnem tožbenem zahtevku za ugotovitev obstoja služnosti ter posledičnih zahtevkih v zvezi z zatrjevanim oviranjem izvrševanja služnosti in o tožnikovem zahtevku v zvezi s toženčevimi posegi v njegovo lastninsko pravico.

8. Dejanske ugotovitve, na katerih temelji sodba, so: – tožnik je lastnik pašniških parcel 1012/0 in 1015/0, toženec pa je lastnik sosednjih pašniških parcel 1011/0 in 1016/0, – meje sosednjih nepremičnin ne potekajo tako, kot kažejo podatki zemljiškega katastra, ampak tako kot obe stranki s svojimi predniki uživata zemljišča, – količki, ki jih je postavil tožnik, zamejujejo zemljišče, ki ga uživa tožnik, že več kot 25 let in čemur toženec ni nikoli nasprotoval, – toženec ni bil nikoli dobroverni posestnik spornega prehoda, ker zemljišče prehoda ni niti del parcele št. 1011/0 niti del parcele št. 1016/1, ampak je na južnem delu parc. št. 1012/0 in v manjšem obsegu na parc. št. 1015/0, – čez sporni prehod se je vozilo gnoj in pridelke z M. zemlje od leta 1947 do leta 1960, kar je manj kot dvajset let, – predniki toženčeve parcele 1016/1 so hodili po vodo čez sporni prehod le posamič in občasno, npr. ob suši, in še to samo do leta 1980, ko je bil napeljan vodovod – takšni občasni prehodi še niso mogli pripeljati do služnosti peš hoje, – v letu 1984 so toženčevi starši začeli pašo na tedaj enoviti parc. št. 1016/0; živina je prosto prehajala s parc. št. 1016/1 na druge pašne površine jugozahodno od 1012/0 in 1015/0, dokler toženec paše ni ogradil s pastirjem (to se je zgodilo, ko se je pričel profesionalno ukvarjati z živinorejo), – toženec ni spuščal živine na pašo v Š. z javne poti čez lasten vinograd, da bi jo spuščal čez K. zemljo (kar je izpovedal H. K.), pa nobena od pravdnih strank ni trdila, – živino so prignali od domačije, in ne od gospodujoče nepremičnine tedaj še enovite parc. št. 1016/0; živino so pasli, dokler sta toženec in žena živela v M. hiši, tj. do 1987 (od 4.5.1984 do 22.6.1987), – s toženčevim nadaljevanjem živinoreje in povečanjem števila glav živine (od leta 1984 dalje) se način uporabe spornega prehoda ni spremenil, vendar se je s postavitvijo ograje v letu 2000 število prehodov zmanjšalo na 2x letno (živina se ni več prosto pasla), – tožnik je, še preden je postal lastnik 1012/0 in 1015/0, vedel, da je toženec s predniki hodil in vodil živino po spornem prehodu, – toženec je uporabljal prehod od 4. 5. 1984, ko sta toženčeva starša začela s pašo na parc. št. 1016/1 in do 22. 6. 1987, ko se je toženec z družino izselil in sta njegova starša prenehala s pašo, ter nadaljeval okrog 3. 5. 1995, ko je toženčev brat kupil M. zemljo, in do 26. 9. 2011, ko je tožnik postal lastnik spornih služečih nepremičnin, kar pomeni, da seštevek obeh dob ne dosega 20 let, – tožnik je toženca pozval na prenehanje uporabe prehoda z dopisom 24. 10. 2011, 14. 6. 2012 pa je dal prehod zapreti s postavitvijo žice na vsaki strani prehoda.

9. Pritožbeni očitki v zvezi z odločitvijo o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev zatrjevane služnosti v korist nepremičnine parc. št. 1016/1 in za prepoved preprečevanja izvrševanja služnosti v korist parc. št. 1016/1 niso utemeljeni. V sodbi je ugotovljeno, v katerem obdobju in v kakšnem obsegu so toženec (tedaj ko je nepremičnino uporabljal sam) in prejšnji lastniki te nepremičnine uporabljali sporni prehod. Razlogi, zaradi katerih toženec nima interesa za ugotovitev služnosti prek parc. št. 1016/1 in parc. št. 1022, ne vzpostavljajo dvoma v pravilnost zaključka, da se zatrjevana služnost ni izvrševala v korist parc. št. 1016/1.(1) Zaključka, da se je služnost izvrševala v korist parc. št. 1016/1, prav tako ne utemeljujejo izpovedbe prič, na katere se sklicuje pritožba, da so prek te nepremičnine in naprej prek spornega prehoda vodili živino na druge nepremičnine. Iz trditve, da so po poti, ki je tekla (tudi) prek parc. št. 1016/1, že toženčevi starši gnali živino na pašo, namreč ne izhaja, da se je pot uporabljala v korist parc. št. 1016/1, ampak kvečjemu v korist nepremičnin, ki so sodile v sklop toženčeve domačije.

10. Odločilno za presojo o obstoju služnosti v korist parc. št. 1016/1 je, ali se je sporni prehod uporabljal v korist te nepremičnine (oziroma prej parc. št. 1016/0), torej ali so prehod uporabljali njeni prejšnji lastniki (M.), glede na postavljeni zahtevek pa ni pomembno, ali so prehod uporabljali lastniki drugih nepremičnin. Pritožba ne uspe vzpostaviti dvoma v pravilnost ugotovitev, da so M. uporabljali sporni prehod za vožnjo gnoja in pridelkov od leta 1947 do leta 1960, po vodo na parc. št. 1011/0 pa so hodili le posamič in občasno. Priče A. J., N. J. in H. K., na katere se sklicuje pritožba, o navedenem relevantnem dejstvu niso izpovedali drugače, kot je bilo ugotovljeno v sodbi. Edino toženec je povedal, da je bil vodovod v M. hišo napeljan šele v letu 1995, vendar to samo po sebi ne more vzbuditi dvoma v pravilnost zaključka sodbe o načinu in času uporabe spornega prehoda s strani M., prejšnjih lastnikov sedanje parc. št. 1016/1. 11. Pritožbeno stališče o zadostnosti desetletne priposestvovalne dobe ni utemeljeno. Za krajšo priposestvovalno dobo zakon poleg dejanskega izvrševanja služnosti zahteva dobrovernost (prvi odstavek 217. člena SPZ). Na čem temelji dobrovernost, se pravi svoje mišljenje, da je služnost pridobil na veljaven način, pritožnik doslej ni navedel. 12. Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da ugotovitev sodbe o časovnem obdobju, v katerem so toženec in njegovi predniki uporabljali sporni del nepremičnine za prehajanje živine na parc. št. 1011/0, ne temelji na celoviti dokazni oceni vseh izvedenih dokazov. V izpodbijani sodbi so ugotovitve o uporabi sporne poti v času, ko je nepremičnino parc. št. 1016/1 uporabljal toženec. Sodba pa se ni izrekla o dokazih, izvedenih v zvezi s toženčevo trditvijo, da se je sporna pot že pred letom 1984, tj. preden je toženec pričel uporabljati nepremičnino parc. št. 1016/1, uporabljala tudi za dostop in vodenje živine do parc. št. 1011/0, tedaj v lasti toženčevih pravnih prednikov. Če bi bil obstoj teh dejstev potrjen v dokaznem postopku, bi lahko utemeljevala obstoj priposestvovalne dobe, potrebne za pridobitev služnosti.

13. Po ugotovitvi, (1) da niti pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava v zvezi z odločitvijo o zahtevku za prepoved poseganja v toženčevo lastninsko pravico na spornem delu nepremičnin parc. št. 1012 in 1015 k. o. X ter v zvezi z ugotovitvijo služnosti v korist parc. št. 1016/1 k. o. X in prepovedjo motenja navedene služnosti niso podane, in (2) po ugotovitvi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje v zvezi z zatrjevanim obstojem služnosti v korist nepremičnine parc. št. 1011/0 k. o. X ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo, izpodbijano sodbo v delu, v katerem se nanaša na obstoj stvarne služnosti poti, prehoda in vodenja živine, voženj za potrebe obdelovanja kmetijskih zemljišč, peš hoje in vzdrževanja prehoda v korist nepremičnine parc. št. 1011/0 oziroma je odvisna od odločitve o njenem obstoju, ter glede stroškov postopka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Razveljavitev (in ne spremembo) narekuje okoliščina, da je bil dokazni postopek, ki v veliki meri obsega neposredno izvedene dokaze, pred sodiščem prve stopnje, že izveden, tako da bi bila njihova ponovna izvedba pred sodiščem druge stopnje neekonomična. Sodišče prve stopnje naj oceni, ali je treba dopolniti dokazni postopek ali zadostujejo že izvedeni dokazi in je za pravilno odločitev v zadevi potrebna le izdelava nove sodbe. V ostalem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo v nerazveljavljenem delu potrdilo. Ker se zahtevki, temelječi na priposestvovanju stvarne služnosti v korist vsake od gospodujočih nepremičnin in na priposestvovanju lastninske pravice, v restitucijskem delu prekrivajo, je potrjena le odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev služnosti v korist parc. št. 1016/1 in o prepovedi bodočega poseganja v zatrjevano služnost in v zatrjevano toženčevo lastninsko pravico.

14. Ker je bilo odločitev o zahtevkih, ki temeljijo na trditvah o obstoju oziroma neobstoju služnosti v korist nepremičnine parc. št. 1011/0, treba razveljaviti že zaradi ugotovljene zmotne uporabe materialnega prava, ni bilo treba odgovoriti na pritožbene navedbe v zvezi z ugotovitvami, da se služnost ni izvrševala pred letom 1947, da se je izvrševala tudi v obdobju od 23. 6. 1987 do 2. 5. 1995 in da se ni izvrševala v obsegu, kot je zatrjeval toženec. Poleg tega bo lahko že zaradi drugačnega materialnopravnega izhodišča dokazna ocena glede nekaterih spornih dejstev drugačna, tako da odgovor na pritožbene navedbe za nadaljnji postopek ne bi bil pomemben. Iz enakih razlogov ni potreben odgovor na pritožbene očitke v zvezi z odločitvijo o stroških. Dodati je le, da pri ugotavljanju višine potrebnih stroškov ni mogoče šteti vrednosti eventuelno postavljenega zahtevka, o katerem ni bilo treba odločiti.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

(1) Da ti razlogi utemeljujejo pritožbo v zvezi z odločitvijo o služnostni pravici v korist parc. št. 1011/0, bo obrazloženo v nadaljevanju.