Jedro

Pri določitvi preživnine gre za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarjala vrednostnega nesorazmerja in je hkrati ne bo porušila vsaka novota v preživninskih potrebah upravičencev oziroma zmožnosti preživninskega zavezanca, vendar pa mora sodišče zatrjevane izdatke oceniti in se do posameznega izdatka po višini opredeliti.

Prisojena preživnina ni na spodnji meji in ker je potrebno upoštevati dejstvo, da potrebe otrok mesečno varirajo, se bodo tudi občasni večji izdatki lahko pokrivali iz preživnine.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se odločba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se: - v prvem odstavku V. točke izreka sodbe besedna zveza „še šest mesecev po pravnomočnosti te sodbe“ zamenja z besedno zvezo „do 1. 12. 2016“ ter v drugem odstavku V. točke izreka sodbe tako, da se besedna zveza „po preteku šest mesecev“ zamenja z besedno zvezo „od 1. 12. 2016“, ter v I. točki izreka sklepa tako, da se ugovoru tožene stranke delno ugodi in se IV. točka izreka sklepa IV P 66/2015 z dne 19. 3. 2015 spremeni tako, da začasna odredba glede III. točke izreka velja do 1. 12. 2016. II. V preostalem delu se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožeče stranke zavrneta ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne ... 2003 na ... (I. točka izreka), mladoletne otroke A., B. in C. dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo materi (II. točka izreka), odločilo o stikih med mladoletnimi otroki in tožencem (V. točka izreka) ter tožencu naložilo, da za sina A. in hči B. od 6. 3. 2015 do 1. 9. 2015 plačuje mesečno preživnino v višini 210,00 EUR za vsakega, od 1. 9. 2015 dalje pa 220,00 EUR za vsakega, za hči L. pa od 6. 3. 2015 do 31. 12. 2015 mesečno preživnino v višini 270,00 EUR, od 1. 1. 2016 dalje pa v višini 210,00 EUR (III. točka izreka). Višji preživninski zahtevek je zavrnilo (IV. točka izreka). Zavrnilo je ugovor toženca zoper sklep o začasni odredbi ter sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške (I. in II. točka izreka sklepa).

2. Zoper takšno odločitev se pritožujeta obe pravdni stranki.

Zoper odločitev v IV. točki izreka sodbe o zavrnitvi preživninskega zahtevka in zoper odločitev glede kraja izmenjave otrok pri izvedbi stikov, določenih v tretji, četrti in peti alineji drugega odstavka V. točke izreka sodbe, vlaga pritožbo tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožencu naloži za čas od vložitve tožbe dalje mesečno preživnino v višini 380,00 EUR za A., mesečno preživnino v višini 300,00 EUR za B. in mesečno preživnino v višini 350,00 EUR za C. ter odloči, da se izmenjava otrok ob stikih, določenih v tretji, četrti in peti alineji drugega odstavka V. točke izreka sodbe, izvede na šolskem igrišču na ... Navaja, da sodišče preživninskega bremena med pravdnima strankama ni pravilno porazdelilo. Tožencu je naložilo prispevati k preživljanju otrok približno tretjino njegove mesečno plače, tožnici pa kar polovico njene plače. Poleg tega so premoženjske zmožnosti tožnice dejansko nižje še za anuiteto kredita v višini 215,00 EUR, ker je s pomočjo kredita reševala stanovanjski problem, toženec pa ima brezplačno stanovanje v hiši svojih staršev. Potrebno je tudi upoštevat njen znatnejši prispevek k preživljanju otrok v obliki vsakodnevnega dela in skrbi za otroke. V okviru potreb otrok bi moralo sodišče upoštevati tudi občasne večje izdatke, ki so bili v obravnavanem primeru izkazani z računi za nabavo opreme otroških sob in posteljnine. Tožnica se ne strinja z odločitvijo sodišča, da pravdni stranki otroke prevzemata ali oddajata na njunih domovih. Takšna odločitev je v nasprotju z ugotovitvijo sodišča o visokem konfliktnem odnosu med staršema.

3. Toženec izpodbija sodbo v delu, ki se nanaša na obseg stikov, določenih v V. točki izreka sodbe ter v delu, ki se nanaša na višino preživnine (III. točka izreka). Toženec se pritožuje tudi glede zavrnitve ugovora zoper sklep o začasni odredbi. Opozarja, da za odločitev, da se bodo stiki izvrševali pod nadzorom CSD še šest mesecev po pravnomočnosti sodbe ni nobene podlage. Toženec je utemeljeno predlagal angažiranje novega izvedenca klinične psihologije, ker se je v podano mnenje porodil utemeljen dvom v njegovo objektivnost. Izvedenka se je namreč brez opravljenih poizvedb, dodatnega pregleda otrok ali strank v postopku in brez navedbe o morebitnih psiholoških pritiskih s strani toženca, ki jih je v mnenju izpostavila kot dejavnik tveganja, v neposredno podanem mnenju na glavni obravnavi izrazito drugače opredelila glede stikov oziroma spremenila svoje mnenje glede stikov v smeri omejevanja le-teh. Toženec izpodbija odločbo sodišča tudi glede višine preživnine, saj ta ni izkazana z dejanskimi potrebami otrok. Tožnica za potrebe tega postopka dviguje raven stroškov za preživljanje otrok, ki do razpada zveze niso nastali ter povečuje njihov standard, ki ga prej niso bili vajeni, pa so kljub temu imeli zadovoljene vse življenjske potrebe.

4. Obe pravdni stranki sta odgovorili na pritožbo nasprotne stranke ter predlagali njeno zavrnitev.

5. Pritožba tožnice ni utemeljena, pritožba toženca je delno utemeljena.

6. Odločitev o preživnini za mladoletna otroka pravdnih strank temelji na določbi 125. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih,(1) po kateri sodišče določi preživnino glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri določitvi preživnine gre za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarjala vrednostnega nesorazmerja in je hkrati ne bo porušila vsaka novota v preživninskih potrebah upravičencev oziroma zmožnosti preživninskega zavezanca,(2) vendar pa mora sodišče zatrjevane izdatke oceniti in se do posameznega izdatka po višini opredeliti, kar je natančno, sistematično in analitično storilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je upoštevalo tudi vsa tista dejstva, ki so vplivala na to, da so bili stroški preživljanja v konkretnem primeru za posameznega otroka v določenem obdobju večji ali manjši. Sodišče prve stopnje je potrebe mladoletnega A. v obdobju od vložitve tožbe do 31. 8. 2015 ocenilo na 375,00 EUR, od 1. 9.2 015 dalje pa na 395,00 EUR, potrebe mladoletne B. je od vložitve tožbe do 31. 8. 2015 ocenilo na 396,00 EUR, od 1. 9. 2015 dalje pa na 380,00 EUR, potrebe mladoletne C. pa je v obdobju od vložitve tožbe do 31. 12. 2015 ocenilo na 495,00 EUR, od 1. 1. 2016 dalje pa na 370,00 EUR mesečno.

7. Pritožbeno sodišče meni, da je ocenjena višina v celoti gledano sprejemljiva in glede na ugotovljene finančne zmožnosti staršev tudi primerljiva s siceršnjimi potrebami otrok take starosti. Pritožbeno sodišče se z višino in obsegom priznanih potreb mladoletnih otrok, ki jih je ocenilo prvo sodišče v celoti strinja in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje ter v odgovor pritožbenim navedbam le še dodaja, da toženec le pavšalno izpodbija ocenjeno višino mesečnih preživninskih potreb otrok. Glede pritožbene navedbe tožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje v okviru potreb otrok upoštevati tudi občasne večje izdatke (na primer nabavo opreme otroških sob, posteljnine), pritožbeno sodišče meni, da prisojena preživnina ni na spodnji meji in ker je potrebno upoštevati dejstvo, da potrebe otrok mesečno varirajo, se bodo tudi občasni večji izdatki lahko pokrivali iz preživnine.

8. Prvostopenjsko sodišče je obširno, skrbno in natančno presodilo tudi vprašanje preživninskih zmožnosti preživninskih zavezancev ter pravilno porazdelilo preživninsko breme med oba starša. Pri presoji preživninske zmožnosti zavezanca je namreč treba upoštevati njegove celotne premoženjske razmere in ne le njegov dohodek. Res ima na eni strani tožnica manjši osebni dohodek, obremenjen z obrokom kredita, vendar pa je na drugi strani lastnica stanovanjske hiše, v kateri prebiva in kmetijskih zemljišč, katerih vrednost je GURS ocenil na 20.000,00 EUR. Je tudi lastnica osebnega avtomobila znamke Audi A4, letnik 2000, medtem ko toženec ni lastnik nobenih nepremičnin. Res so na toženčevo ime vknjiženi vrednostni papirji v vrednosti najmanj 80.000,00 EUR, vendar pa, kot je razvidno iz navedb obeh pravdnih strank, je bilo najmanj za 60.000,00 EUR vrednostnih papirjev pridobljenih z delom v času trajanja zakonske zveze, zato bo predmet razdelitve skupnega premoženja. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ovrednotilo dejstvo, da so otroci dodeljeni v varstvo, vzgojo in oskrbo tožnici, zato je delež vzgoje in varstva v večji meri na tožnici, kar je pri določitvi preživnine tudi ustrezno ovrednotilo.

9. Sodišče prve stopnje je zaradi visokega konfliktnega odnosa med staršema odločilo, da se izmenjava otrok zaradi izvajanja tedenskih stikov med šolskim letom opravi tako, da oče otroke prevzame v šoli in vrtcu in jih po zaključenem stiku pripelje nazaj v šolo oziroma vrtec. V času jesenskih, zimskih in šolskih počitnic ter ob praznikih, ko so torej šolska oziroma vrtčevska vrata zaprta, je sodišče prve stopnje odločilo, da pride po otroka na dom drugega starša tisti od staršev, pri katerem se stik začenja. Ker gre za takšen način predaje otrok le občasno, je pritožbeno sodišče prepričano, da bosta pravdni stranki, ki sta kot starša dolžna skrbeti za otroke na način, da se izogibata sporom pred njimi, zmožna predaje otrok brez konfliktov, saj je predaja otrok za otroke na domu ugodnejša, kot čakanje na starša na šolskem igrišču, kot to predlaga pritožnica.

10. Izvedensko mnenje, ki ga je izdelala izvedenka v tem postopku in dodatno dopolnila še z ustnim podajanjem mnenja, nima takšnih pomanjkljivosti in nejasnosti, ki bi narekovalo postavitev novega izvedenca v skladu z določbo tretjega odstavka 254. člena ZPP. Komu od staršev naj se otrok zaupa v vzgojo in varstvo ter kakšen obseg stikov je v korist otrok z drugim od staršev, kateremu otroci niso bili zaupani v varstvo in vzgojo, mora odločiti sodišče. Pri tem mu pomagajo strokovne ugotovitve izvedenca in ne njegov predlog.

11. Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo prvega sodišča, da je obseg stikov, ki ga je predlagala izvedenka D. D., in sicer, da otroci preživijo z vsakim staršem polovico časa, preširok. Sodišče je otroke dodelilo v varstvo in vzgojo materi, ki je s tem prevzela večjo odgovornost za njihov razvoj, zato je tudi po mnenju pritožbenega sodišča mladoletnim otrokom v korist, da med tednom več časa preživijo na domu pri materi, vikende pa izmenično pri enem in drugem staršu, z enodnevnim stikom preko noči v tednu, ko nimajo stikov z očetom preko vikenda. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z obsegom stikov, ki jih je sodišče prve stopnje določilo med jesenskimi, zimskimi in poletnimi počitnicami ter med prazniki. S tako določenimi stiki bodo otroci ohranili povezanost s tožencem, s katerim ne živijo.

12. Izvedenka je pri ustni podaji izvedeniškega mnenja na naroku dne 18. 1. 2016 pojasnila, da je bil v pisno izdelanem izvedeniškem mnenju obseg stikov predlagan na osnovi predvidevanj, da se bo oče sprijaznil z odhodom tožnice in z razpadom življenjske skupnosti ter da v trenutni situaciji, ko se oče z razpadom še ni sprijaznil, takšen obseg stikov, kot je predlagan v pisno izdelanim izvedeniškim mnenjem še ni v korist otrok. Izvedenka je še pojasnila, da običajno traja kakšni dve leti žalovanja in stresa, da se človek sprijazni z izgubo.

13. Utemeljena pa je graja pritožnika, da je prvo sodišče trajanje stikov pod nadzorom vezalo na rok, ki je odvisen od datuma nastopa pravnomočnosti sodbe, in ne od pričakovanega dejstva, da se bo oče v časovnem okviru dveh let od razpada življenjske skupnosti sprijaznil z razhodom in začel funkcionirati kot oče treh otrok in ne kot zapuščeni partner. Ker bo od razpada življenjske skupnosti pa do 1. 12. 2016 minilo skoraj dve leti, torej obdobje, za katerega je na podlagi izvedeniškega mnenja tudi sodišče prve stopnje ocenilo, da se bo toženec v tem časovnem okviru sprijaznil z izgubo ter svoje moči usmeril v boljše sodelovanje z materjo v korist skupnih otrok in jim na ta način omogočil zdrav psihofizični razvoj in napredek, je pritožbeno sodišče odločitev sodišče prve stopnje spremenilo tako, da stiki med očetom in mladoletnimi otroki pod nadzorom CSD potekajo le do 1. 12. 2016, od takrat dalje pa kot so določeni v drugem odstavku V. točke izreka izpodbijane sodbe. Ker je pritožbeno sodišče trajanje stikov pod nadzorom omejilo do 1. 12. 2016, je bilo potrebno ugoditi tudi pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper začasno odredbo, ki je stike pod nadzorom vezalo na 8 dni po izvršljivosti sodbe, izdane v tej zadevi.

14. Toženec je bil v pritožbenem postopku le delno uspešen, kar pa v postopku iz razmerja med starši in otroki glede povračila stroškov ni glavno merilo. Glede na naravo spora in glede na vse okoliščine primera je prav, da tako toženec kot tudi tožnica krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (tretji odstavek 154. člena in 413. člen v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): V nadaljevanju ZZDR.

Op. št. (2): VSL sodba IV Cp 1206/2013.