Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
da naj bi toženec z vozilom povzročil škodo v alkoholiziranem stanju.
Pritožba se z a v r n e kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi .
Tožeča stranka nosi lastne stroške za pritožbo, tožena stranka pa lastne stroške za odgovor na pritožbo.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da ji mora toženec povrniti 318.474,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.6.1997 do plačila, skupaj s pravdnimi stroški. Odločilo je, da mora tožeča stranka toženi povrniti 54.279,00 SIT pravdnih stroškov.
Presodilo je, da tožeča stranka ni utemeljila trditve, da naj bi toženec z vozilom povzročil škodo v alkoholiziranem stanju, ter zato po splošnih pogojih zavarovalne pogodbe ni upravičena do regresnega zahtevka. Zoper takšno sodbo se je pritožila tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi napačne uporabe materialnega prava. Iz izjav oškodovanega voznika in njegove sopotnice je jasno, da je bil toženec v času nesreče pod vplivom alkohola. Sopotnica je tudi izpovedala, da je o dogodku obvestila Policijsko postajo v M., kjer so ji rekli, da pridejo čez tri ure.
Toženec pa je izjavil, da ne bo čakal na policiste. Tudi to, da je izročil kupon, pomeni, da se je toženec želel izogniti stiku s policisti, ker bi iz tega zanj izhajale hujše posledice, saj bi mroal opraviti test alkoholiziranosti. Izjave prič, na katere se sklicuje sodišče, nimajo dokazne vrednosti, ker so toženčevi prijatelji.
Predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev sodbe.
Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Oškodovanec in njegova žena sta toženčevo alkoholizoranost zatrjevala le pred sodiščem, ne pa tudi pred policijo in v zahtevku zavarovalnici. Če bi bil toženec vinjen, bi oškodovančevi ženi gotovo preprečil klicanje policije.
Kupon bi ji tedaj izroči takoj, ne pa šele potem, ko se je izvedelo, da policistov ne bo. Če bi oškodovančeva žena policistom povedala, da je škodo povzročil vinjen voznik, policisti ne bi dejali, naj se vozniki zmenijo sami, ampak bi naročili, naj se počaka na policijo.
Oškodovanec je začel zatrjevati toženčevo vinjenost šele potem, ko je začel toženec ugovarjati, da ni kriv v celoti.
Pritožba ni utemeljena. Katera dejstva je šteti za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka (8.člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP/77). Priči oškodovanec in njegova žena sta res jasno izpovedala, da je bil toženec v času nesreče pod vplivom alkohola. Ti izpovedi pa sta edini dokaz, ki ga je tožeča stranka ponudila zaradi ugotovitve toženčeve alkoholiziranosti. Vendar slednje sodišče prve stopnje ni štelo za dokazano, ker so bili med postopkom izvedeni tudi dokazi, ki toženčeve alkoholiziranosti ne potrjujejo oz. temu nasprotujejo (izpoved priče - tretjega voznika, ki je naključno pripeljal po trčenju in izpovedi toženčevih dveh sopotnikov). Izvedba drugih, "objektivnih" dokazov kot je npr. vpogled rezultatov preizkusa alkoholiziranosti za toženca, sodišču prve stopnje ni bila omogočena, ker takšnega preizkusa po trčenju ni bilo. Sodišče druge stopnje sprejema presojo sodišča prve stopnje, da se zgolj na podlagi kontradiktornih izpovedi prič ne da prepričati o obstoju dejstva - toženčeve alkoholiziranosti. Sodišče prve stopnje je svojo presojo utemeljilo še dodatno s sklepanjem, da bi oškodovanec že v zahtevku zavarovalnici zapisal tudi, da je bil toženec alkoholiziran in ne le, da je bil nepreviden, ter z ugotovitvijo, da se toženec klicanju policije ni upiral in je s kraja trčenja odšel šele, ko so policisti povedali, da jih vsaj tri ure ne bo in ne zato, ker bi se stika s policisti bal. Presoja sodišča prve stopnje je razumljiva in sprejemljiva in je tožeča stranka brez predložitve dodatnih dokazov ne more izpodbiti. Ker sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi tudi ni našlo nobene nepravilnosti, na katere pazi uradoma (365.člen ZPP/77 v zv. s členom 498 ZPP/99), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368.člen ZPP/77 v zv. s členom 498 ZPP/99).
Pritožba ni uspela, zato tožeča stranka sama nosi stroške za pritožbo. Odgovor na pritožbo za razsojo sodišča druge stopnje ni bil potreben, zato toženec sam nosi stroške za odgovor na pritožbo.
Takšna odločitev temelji na določbah členov 154 in 166 ZPP/77 v zv. s členom 498 ZPP/99.