Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V okvir dodeljene BPP za vložitev pritožbe zoper sklep tožene stranke z dne 9. 1. 2018 se šteje tako vložitev pritožbe, kot posvet z upravičenko in pregled listin. Teh zahtevkov po presoji sodišča ni mogoče šteti za samostojne zahtevke, saj so neposredno povezani s pritožbo, zato nimajo narave samostojnih zahtevkov. Te storitve so po presoji sodišča že zajete v tar. št. 21 OT. Predlog za oprostitev plačila sodne takse pa po presoji sodišča presega obseg dodeljene BPP.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odvetniku A.A. (v nadaljevanju tožniku) priznala nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), na podlagi napotnice Bpp 2293/2016 z dne 26. 1. 2018, v skupni višini 155,14 EUR. Višji zahtevek je bil zavrnjen. Tožnik ni zavezanec za plačilo DDV.
2. Iz obrazložitve izhaja, da je bila upravičenki B.B. z dopolnilno odločbo z dne 26. 1. 2018 dodeljena izredna BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 41/2017 z dne 9. 1. 2018, ter da je tožnik toženi stranki predložil podpisano napotnico z dne 26. 1. 2018, v kateri je predlagal, da se mu prizna nagrada in izdatki v skupnem znesku 913,00 EUR. Tožena stranka je predlogu tožnika delno ugodila, in sicer je upoštevala vrednost spornega predmeta v pravdnem postopku v višini 100.146,44 EUR oziroma 1300 točk skladno s tarifno številko 18/1 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT). Tožniku je bila skladno s tar. št. 21/2 OT v zvezi s tar. št. 18/1 OT priznana nagrada za sestavo in vložitev pritožbe zoper zgoraj navedeni sklep v višini 325 točk (1300 točk x 1/4). Hkratni predlog za oprostitev plačila sodne takse ter pregled listin in posvet z upravičenko, so že zajeti v priznani nagradi. Po tretjem odstavku 11. člena OT so bili tožniku priznani še pavšalni izdatki za fotokopiranje ter poštne in telekomunikacijske storitve v višini 13 točk, in sicer v višini 2 % od nagrade v višini 650 točk, ki bi tožniku pripadala po OT, brez upoštevanja polovičnega zmanjšanja nagrade po 17. členu Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv). Tožena stranka je tožniku priznala nagrado in izdatke v skupni višini 338 točk oziroma 155,14 EUR, upoštevaje takratno vrednost točke, ki je znašala 0,459 EUR.
3. Tožnik se z zavrnilnim delom izpodbijanega sklepa ne strinja in vlaga tožbo zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi kršitve določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je zgoraj navedeni sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 9. 1. 2018 vsebinski sklep in predstavlja meritorno odločitev v zadevi, saj je sodišče presodilo, da ni podana pasivna legitimacija tretje tožene stranke in ni postopkovni sklep, kot je to navedla tožnica, zato bi mu morala tožena stranka odmeriti nagrado po tar. št. 21/1 OT. Skupaj s pritožbo zoper zgoraj navedeni sklep z dne 9. 1. 2018 je vložil tudi predlog za taksno oprostitev, ki je bil potreben in bi moral biti samostojno ovrednoten s 100 točkami. Zatrjuje, da bi mu moralo sodišče priznati tudi nagrado za posvet s stranko in pregled zadeve v višini 100 točk. Tožena stranka bi mu morala priznati vsaj 419,85 EUR nagrade. Navaja tudi, da je diskriminiran v primerjavi z ostalimi izvajalci BPP, katerim je v celoti priznana nagrada za BPP. Zatrjuje kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS v zvezi s 1. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tožena stranka je pri odločanju o odmeri BPP ravnala diskriminatorno s tem, ko mu ni priznala več kot 50 % priglašene odvetniške nagrade. Izpodbijani sklep je po tožnikovem mnenju tudi neobrazložen in se ga ne da preizkusiti, saj je sodišče le pavšalno navedlo, da drugi priglašeni stroški niso bili potrebni in se sploh ni izjasnilo o tem, zakaj niso potrebni in kateri stroški niso bili priznani. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni v zavrnilnem delu, tako, da tožniku prizna vse priglašene stroške oziroma podrejeno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa v zavrnilnem delu ter vrnitev zadeve v ponovni postopek toženi stranki. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.
4. V odgovoru na tožbo tožena stranka v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.
5. Stranka z interesom (upravičenka B.B.) je na tožbo odgovorila. V odgovoru se med drugim sklicuje na dosedanjo tožnikovo pomoč v zgoraj navedeni pravdni zadevi.
6. Tožba ni utemeljena.
7. V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožena stranka pravilno izračunala in izplačala stroške tožniku za nudenje BPP, na podlagi v tej zadevi obravnavane napotnice za pravno svetovanje in zastopanje. V predmetni zadevi ni sporno, da je bila z dopolnilno odločbo tožene stranke Bpp 2293/2016 z dne 26. 1. 2018 odločba tožene stranke Bpp 2293/2016 z dne 19. 9. 2016 v točki I dopolnjena tako, da obsega odobrena izredna BPP upravičenki tudi sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 41/2017 z dne 9. 1. 2018. Stroške za nudenje BPP je tožnik pravočasno priglasil, tožena stranka pa mu je stroške priznala le delno, in sicer v znesku 155,14 EUR, višji zahtevek pa zavrnila. Med strankama tudi ni sporno, da je tožnik po petem odstavku 17. člena ZOdv upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadala po OT.
8. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik za upravičenko vložil pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 41/2017 z dne 9. 1. 2018, s katerim je bila zavržena tožba upravičenke zoper tretje toženo stranko na podlagi petega odstavka 81. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da tretje tožena stranka ni vpisana v register poslovnih subjektov in nima sedeža na naslovu, ki je naveden v tožbi, zato je bil sprejet zaključek, da ne more biti pravdna stranka navedenega postopka. Sodišče po povedanem pritrjuje stališču tožene stranke, da je tožnik za upravičenko vložil pritožbo zoper procesni sklep, zato mu je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno odmerila nagrado po tar. št. 21/2 OT.
9. Sodišče zavrača tudi tožbene navedbe, da tožniku pripada samostojna nagrada tudi za posvet s stranko, za pregled zadeve ter za vložen predlog za taksno oprostitev. Iz dopolnilne odločbe tožene stranke Bpp 2293/2016 z dne 26. 1. 2018 namreč izhaja, da je bila prosilki odobrena BPP za sestavo in vložitev pritožbe. Enak obseg storitve je bil naveden tudi na napotnici. Po presoji sodišča se v okvir dodeljene BPP za vložitev pritožbe zoper sklep tožene stranke z dne 9. 1. 2018 šteje tako vložitev pritožbe, kot posvet z upravičenko in pregled listin. Teh zahtevkov po presoji sodišča ni mogoče šteti za samostojne zahtevke, saj so neposredno povezani s pritožbo, zato nimajo narave samostojnih zahtevkov. Te storitve so po presoji sodišča že zajete v tar. št. 21 OT. Predlog za oprostitev plačila sodne takse pa po presoji sodišča presega obseg dodeljene BPP.1
10. Sodišče zavrača tožnikove ugovore, da izpodbijani sklep ni obrazložen, ter da se ga ne da preizkusiti, ker naj bi tožena stranka pavšalno navedla, da drugi stroški niso bili potrebni. Iz izpodbijanega sklepa namreč izhajajo razlogi, zaradi katerih tožniku ni bila priznana nagrada v priglašeni višini.
11. Sodišče upoštevaje vse navedeno zavrača tožbene očitke o diskriminaciji tožnika v primerjavi z ostalimi izvajalci BPP, katerim je v celoti priznana nagrada za BPP. Prav tako po povedanem sodišče zavrača tudi očitano kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS.
12. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke tudi v zavrnilnem delu pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.
13. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 1 Glej sodbo Upravnega sodišča RS I U 541/2016 z dne 8. 11. 2016.