Jedro

Po določbi 16. člena ZZK-1 se ob vpisu hipoteke vpiše glavnica, obresti (dogovorjene) pa le, če gre za tek obresti pred zapadlostjo. V zakonu tudi ni podlage za vpis stroškov postopka kot stranske terjatve.

Zaradi določne opredelitve pravice, kot izhaja iz sklepa o zavarovanju, je po četrtem odst. 14. člena ZZK-1 pravilno, da se vpiše glavnica, glede obresti oz. dospelosti pa navede „glej opis“ ter pod „dodatnim opisom“ navede, da je zastavna pravica (hipoteka) ustanovljena v zavarovanje upnikove denarne terjatve (glavnice) s pripadki, kot je to določno opisano v izreku sklepa o zavarovanju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep zemljiškoknjižnega sodnika z dne 03.10.2011 in sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika z dne 09.09.2011 se razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi sklepa o zavarovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Z 1 z dne 25.7.2011 pri nepremičnini, last nasprotne udeleženke (dolžnice v postopku zavarovanja), parc. št. 1006/1 k.o. M., opravilo vknjižbo zastavne pravice (hipoteke) in zaznambo izvršljivosti terjatve za denarno terjatev v višini 104.378,99 EUR (tip dospelosti – do odpoklica), v korist Republike Slovenije. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica ugovor zavrnila in sklep potrdila.

Zoper sklep vlaga pritožbo udeleženka Republika Slovenija, v postopku zavarovanja upnica. Poudarja, da je zemljiškoknjižno sodišče na sklep o zavarovanju vezano tako v smislu dolžnosti opraviti vpis na njegovi podlagi, kakor tudi vsebinsko, to pa pomeni, da mora vpis po vsebini ustrezati vsebini listine, kar pa v obravnavanem primeru ni tako, saj je sodišče opravilo vknjižbo hipoteke zgolj za terjatev v znesku 104.378,99 EUR, medtem ko je izvršilno sodišče dovolilo zavarovanje za glavnico v znesku 104.378,99 EUR, zakonske zamudne obresti od tega zneska od 21.4.2011 do plačila ter stroške zavarovanja v znesku 286,70 EUR in nadaljnje stroške zavarovanja z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sklicevanje sodišča na zbirko listin je neutemeljeno, saj je vpogled v zbirko listin na podlagi 196. člena ZZK-1 možen le na podlagi izkazanega upravičenega interesa.

Pritožba je utemeljena.

Zemljiškoknjižno sodišče je na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki je dovolilo zavarovanje in priloženega sklepa o zavarovanju, po uradni dolžnosti odločilo o vknjižbi zastavne pravice in zaznambi izvršljivosti terjatve na dolžničini nepremičnini. Zemljiškoknjižno sodišče veže načelo formalnosti, saj odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1). Pri tem je dolžno opraviti vpis, če so izpolnjeni ostali pogoji, ki jih ZZK-1 predpisuje za dovolitev vpisa ter mora vpis tudi po vsebini ustrezati vsebini listin. V konkretnem primeru sklepu o zavarovanju.

Po določbi 16. člena ZZK-1 se ob vpisu hipoteke vpiše glavnica, obresti (dogovorjene) pa le, če gre za tek obresti pred zapadlostjo. V zakonu tudi ni podlage za vpis stroškov postopka kot stranske terjatve. Vendar pa ob upoštevanju zgoraj obrazloženega, da mora vpis tudi po vsebini ustrezati vsebini listin, ki so podlaga za vpis, pritožba utemeljeno opozarja, da vpis kot je bil dovoljen s sklepom sodišča prve stopnje z dne 9.9.2011 vsebinsko ne ustreza sklepu o zavarovanju. S slednjim je bilo namreč dovoljeno zavarovanje glavnice v znesku 104.378,99 EUR, zakonskih zamudnih obresti od zneska 104.378,99 EUR od 21.4.2011 do plačila ter stroškov zavarovanja v znesku 286,70 EUR in nadaljnjih stroškov zavarovanja z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje. Zaradi določne opredelitve pravice, kot izhaja iz sklepa o zavarovanju, je po četrtem odst. 14. člena ZZK-1 pravilno, da se vpiše glavnica, glede obresti oz. dospelosti pa navede „glej opis“ ter pod „dodatnim opisom“ navede, da je zastavna pravica (hipoteka) ustanovljena v zavarovanje upnikove denarne terjatve (glavnice) s pripadki, kot je to določno opisano v izreku sklepa o zavarovanju, navedenem v zaznambi neposredne izvršljivosti terjatve pri tej hipoteki.

Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep ter sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje zemljiškoknjižnemu sodniku (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).