Jedro

Po določbi 2. alineje drugega odstavka 28. člena Zakona o varstvu konkurence - ZVK mora organ tržne inšpekcije začasno prepovedati dejanje, za katero je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi takega dejanja. Prav na tej podlagi pa pravilno temeljita upravni odločbi in tudi izpodbijana sodba, pri čemer so pogoji za izrek ukrepov izkazani.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 12. 9. 2005. S to odločbo je tožena stranka zavrnila revidentovo pritožbo zoper odločbo tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata Republike Slovenije z dne 13. 6. 2005. Tržni inšpektor je z navedeno odločbo začasno prepovedal revidentu prodajo ročnega orodja proizvajalca C.C., označenega z blagovno znamko „I.“, in sicer ročnega orodja, navedenega v katalogu programa električnega orodja I. 2004/2005. 2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke in povzema določbe 28. in 13. člena Zakona o varstvu konkurence – ZVK (Ur. l. RS, št. 18/93, 56/99 – ZPOmk, 110/2002 – ZVPot-A). Teh določb po presoji sodišča prve stopnje ni mogoče razlagati drugače, kot da organ tržne inšpekcije mora izdati ukrep začasne prepovedi določenega dejanja, če je za to dejanje vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi tega dejanja, kar pomeni, da za izdajo tega ukrepa pristojni organ predhodno ni dolžan ugotavljati obstoja zakonskih elementov nelojalne konkurence. Zavrnilo je tudi vse druge tožbene ugovore.

3. Revident v reviziji (prej pritožbi) predlaga, da Vrhovno sodišče spremeni sodbo upravnega sodišča in odpravi odločbo tržnega inšpektorja. Po mnenju revidenta se v pravico do svobodne gospodarske pobude lahko posega le na podlagi dejstev, ki jih vsaj kot verjetna ugotovi državni organ, ne pa le na podlagi dejstva, da je konkurenčno podjetje vložilo tožbo zaradi dejanja nelojalne konkurence. Zato je stališče sodišča nesprejemljivo. Sklicuje se tudi na podobno pravnomočno zavrnjeno zadevo, ki jo je v gospodarskem sporu zoper revidenta vodila ista konkurenčna gospodarska družba.

4. Odgovor na revizijo ni bil vložen.

K I. točki izreka:

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Revizija uveljavlja nepravilno uporabo materialnega prava, vendar po presoji revizijskega sodišča neutemeljeno, saj izpodbijana sodba ni obremenjena s to kršitvijo.

9. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil opravljen inšpekcijski postopek, v katerem je bila ugotovljena izredna podobnost ročnega orodja, ki ga proizvaja podjetje A.A. d.o.o., in ki ga trži pod blagovno znamko „I.“, istovrstnim ročnim orodjem tujega proizvajalca, ki pa ga revident trži pod isto blagovno znamko. Med strankama tudi ni sporno, da je zaradi navedenega dejanja revidenta družba A.A. d.o.o. zoper revidenta podala ovadbo, tržni inšpektor pa podal pri sodniku za prekrške zoper revidenta predlog za uvedbo postopka zaradi prekrška. Prav tako ni sporno, da je bila pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, Oddelku za gospodarsko sodstvo, vložena tožba zaradi nelojalne konkurence (zadeva III Pg 50/2005 z dne 21. 4. 2005). Sporno pa je, ali za izrek ukrepa tržnega inšpektorja zadostuje že vložena tožba oziroma vložena ovadba.

10. Pritrditi je treba presoji sodišča prve stopnje, da so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za izrek začasne prepovedi dejanja, ki je ocenjeno kot dejanje nelojalne konkurence, katere določa 28. člen ZVK. Po določbi 2. alineje drugega odstavka tega člena mora organ tržne inšpekcije začasno prepovedati dejanje, za katero je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi takega dejanja. Prav na tej podlagi pa pravilno temeljita upravni odločbi in tudi izpodbijana sodba, pri čemer so pogoji za izrek ukrepov izkazani.

11. Na drugačno odločitev ne more vplivati revizijski ugovor, da je sodišče pravnomočno zavrnilo enakovrstni zahtevek iste konkurenčne družbe in da zato obstoji velika verjetnost, da vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ni utemeljena. Sodišče v upravnem sporu namreč presoja zakonitost upravne odločbe in to po pravnem in dejanskem stanju ob njeni izdaji, torej ob izdaji odločbe tržnega inšpektorja. Ti pa so bili izpolnjeni.

12. Neupošteven pa je tudi revizijski ugovor, da je za izrek ukrepa tržnega inšpektorja o začasni prepovedi dejanja potrebno, da inšpektor sprejme odločitev o tem, da gre za dejanje nelojalne konkurence, saj iz citirane določbe 28. člena ZVK izhaja, da zadošča vložena tožba ali ovadba zaradi tega dejanja.

13. Materialno pravo je bilo v tem primeru pravilno uporabljeno, izpodbijana sodba pa je tudi skladna z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča (I Up 1065/03 z dne 22. 4. 2006 in X Ips 525/2004 z dne 8. 5. 2008 ter sodbe, ki jih navaja že sodišče prve stopnje).

14. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

15. Revident z revizijo ni uspel in mora zato sam trpeti svoje stroške revizijskega postopka (154. člen in prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).