Jedro

Pri presoji upravičenega interesa posameznega solastnika se med drugim upoštevajo tudi potrebe solastnikov, katere se nedvomno izražajo v dosedanjem načinu rabe stvari.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženci trpijo vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razdelilo solastne nepremičnine ter odločilo o stroških postopka.

2. V pravočasni pritožbi zoper gornji sklep nasprotna udeleženka uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Predlagatelja se v odgovoru na pritožbo zavzemata za njeno zavrnitev in priglašata stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nasprotna udeleženka uvodoma uveljavljanega pritožbenega razloga postopkovnih kršitev v pritožbi ne utemeljuje. Zaradi posplošenosti očitka velja sprva pojasniti, da ni podana kakšna od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, ki se v nepravdnem postopku smiselno uporablja na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP).

6. V nadaljevanju pritožbe pritožnica v okviru ostalih pritožbenih razlogov naniza nekaj trditev, katere je moč po vsebini pravno opredeliti tudi kot postopkovne očitke.

7. Pritožba trdi, da je v postopku zaradi delitev stvari nujno izvesti dokaz z zaslišanjem. To stališče ni pravilno. Po 4. členu ZNP mora sodišče dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka. Izvedba dokaza z zaslišanjem udeležencev pa ni obvezna.

8. Ko sodišče presodi, da za ugotovitev ali razjasnitev določenega dejstva nima strokovnega znanja, izvede dokaz z izvedencem (243. člen ZPP). Izvedenec je pomočnik sodišča oziroma neodvisen samostojen procesni subjekt, ki posreduje sodišču abstraktna pravila znanosti in stroke določenega področja. Okoliščina, da izvedenec posreduje sodišču določeno ustrezno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, sama po sebi ne pomeni, da je v zadevi "razsodil izvedenec" kot to trdi pritožnica. Poleg tega pa iz razlogov sklepa jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje pravno relevantna dejstva ugotovilo tudi na podlagi izvedeniških mnenj, ki jih je dokazno ocenilo (8. člen ZPP).

9. Pritožba trdi, da je nasprotna udeleženka že tekom postopka izpostavila, da so stranke v primeru, ko je mnenje izvedenca napačno, močno oškodovane. Pojasnjuje, da lahko stranke mnenje ovržejo zgolj z novim mnenjem, katerega pa morajo plačati. Ker za izdelavo novega mnenja nimajo denarja, so zaradi napačnega mnenja, ki ga ne morejo ovreči, močno oškodovane.

10. Stališče pritožnice, da je stranka, ki nima denarja za izvedbo dokaza, v slabšem položaju od stranke, ki stroške za izvedbo takšnega dokaza lahko založi, ni pravilno. Zakon o brezplačni pravni pomoči namreč omogoča dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Do kršitve pravice do poštenega sojenja zato v situaciji, kakršno izpostavlja nasprotna udeleženka, niti ne more priti. Poleg tega pa se lahko mnenje izvedenca ovrže tudi z drugimi dokazi, ne le novim mnenjem, saj imajo vsi dokazi (razen javnih listin) enako dokazno moč.

11. Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, usmerjenih v pravilnost izpodbijane odločitve o delitvi, je v 70. členu Stvarnopravnega zakonika. Drugi odstavek tega člena določa, da če se solastniki ne morejo sporazumeti o načinu delitve, sodišče odloči v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. V četrtem odstavku je določeno, da v kolikor fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev). Po petem odstavku pa sodišče na predlog solastnika lahko odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Če to predlaga več solastnikov, ima prednost tisti solastnik, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov.

12. Stališče pritožbe, da je sodišče pri delitvi izhajalo zgolj iz vrednostnega načina delitve, ni pravilno. Iz 38. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je sodišče stvari razdelilo upoštevaje tudi upravičen interes.

13. Za delitev stvari v solastnini so interesi udeležencev najbolje varovani takrat, kadar vsi dobijo dele stvari v naravi, in to v sorazmerju s solastninskimi deleži. Solastnik namreč lahko postane izključni lastnik celotne stvari ali pa njenega večjega dela kot znaša vrednost njegovega solastninskega deleža le v primeru, če to predlaga ali vsaj s tem soglaša. Taka delitev je namreč njegova pravica in ne dolžnost. Pritožba ne zatrjuje, da bi bil kakšen tak predlog stavljen. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je stvari razdelilo upoštevaje solastninske deleže. 14. Pritožnica meni, da vrednost stavbišča, ugotovljena na podlagi mnenja izvedenca K., ni pravilna, ker zaradi daljnovoda v neposredni bližini ni mogoče doseči cene 35 EUR/m2. Meni, da prodaje, ki jih je kot primerljive izpostavil izvedenec, niso primerljive. Trditve, s katerimi pritožnica izpodbija pravilnost ugotovljene vrednosti stavbišča, predstavljajo lastno oceno dokazov, s katero pa pravilnosti dokazne ocene sodišča ni moč izpodbiti.

15. Pritožba meni, da bi moralo sodišče stvari deliti upoštevaje dejansko rabo nepremičnin ter da bi moralo nepremičnine razdeliti tako, da bi nasprotni udeleženki ostala funkcionalna kmetija in "ne le objekti z nekaj malega travnikov".

16. Res je, da pravni standard "upravičenega interesa" omogoča upoštevanje vseh najrazličnejših dejanskih stanj, ki nastajajo pri delitvi stvari. Vendar se ne upoštevajo zgolj stanja, ki jih izpostavlja pritožba, temveč še množica drugih okoliščin, ki utegnejo biti pomembne pri presoji "upravičenih interesov" posameznih solastnikov, in sicer tako stanja glede predmetov delitve kot stanja glede udeležencev delitve. Zato se med drugim upoštevajo tudi potrebe solastnikov, katere se nedvomno izražajo tudi v dosedanjem načinu rabe stvari1 . Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predlagatelja na parc. št. 512 in 513 vršita intenzivno kmetijsko pridelavo vrtnin, da imata postavljen namakalni sistem, da imata dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter da se preživljata s kmetovanjem, se pritožba zgolj na podlagi dejstva, da predmetni parceli ležita v nadaljevanju ožje kmetije in dejansko zaokrožujeta kompleks nepremičnin, ki bodo postale izključna last nasprotne udeleženke, neutemeljeno zavzema za dodelitev teh dveh parcel. 17. Interes nasprotne udeleženke, da bi nepremičnine, ki predstavljajo njeno rojstno kmetijo, na kateri je odraščala, ostale kmetija s pretežnim delom zemljišč, ki jih je kmetija nekoč imela, ob ugotovljenih okoliščinah na strani predlagateljev, ne predstavljajo takega upravičenega interesa, ki bi utemeljeval delitev stvari, kakršno si želi nasprotna udeleženka. Zato pritožbeno zavzemanje za drugačno delitev od izpodbijane ni utemeljeno.

18. Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa ni podana niti katera od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi paziti uradoma, se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in izpodbijani sklep prvega sodišča potrditi (2. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena in 353. člen ZPP).

19. Pritožnica in predlagatelja morajo vsak svoje stroške, ki so jim nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, trpeti sami (prvi odstavek 35. člena ZNP).

1 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča II Ips 334/2014 z dne 28. 1. 2016.