Jedro

Skladno z 2. točko 19. členom ZDen nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, če je neločljiv sestavni del omrežja, objektov, naprav ali drugih sredstev javnih podjetij s področja energetike, komunale, prometa in zvez, ki so po zakonu izvzeta iz privatizacije. Ali gre v predmetni zadevi za tak primer, je vprašanje, ki ga bo obravnaval upravni organ v okviru tekočega denacionalizacijskega postopka, hkrati pa je to predhodno vprašanje predmetne pravde. V primeru, da bi upravni organ ugotovil obstoj ovir po 19. členu ZDen, nepremičnina ne bo vrnjena v naravi, posledično pa tožniki (v predmetnem postopku) ne morejo uspeti z zahtevkom na odstranitev izdelanega parkirišča in vzpostavitev prejšnjega dejanskega stanja nepremičnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo predmetni pravdni postopek do pravnomočne odločitve v denacionalizacijskem postopku, ki se vodi pred Upravno enoto Novo mesto, opr. št. D 321-429/92. 2.Prvotožeča in tretjetožeča stranka s pritožbo izpodbijata sklep v celoti, iz razloga bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka, Višjemu sodišču pa predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje, da nadaljuje z meritornim obravnavanjem tožbe. V bistvenem navajata, da obstoj aktivne legitimacija tožeče stranke ni sporen, saj gre za naslednike denacionalizacijskega upravičenca. Prvotožeča stranka je neposredni dedič po J. W., drugo in tretjetožeča stranka pa sta dediča po pokojnem očetu T. A. W.. S predmetno tožbo varujejo pričakovalne pravice, njihov položaj pa je tako enak položaju lastnika in v ta namen zahtevajo, da se na sporni nepremičnini vzpostavi prejšnje stanje. Poseg tožene stranke predstavlja nedovoljeno razpolaganje z nepremičnino, v nasprotnem primeru bi namreč zavezanec za vračilo lahko z enostranskimi dejanji vplival na predmet vračanja v denacionalizaciji.

3.Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki odgovora nanjo ni podala.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno (13. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP).

6.Tožena stranka je v predmetni zadevi (v bistvenem) podala dva ugovora, in sicer, da tožniki niso aktivno legitimirana stranka ter drugič, da v denacionalizacijskem postopku nasprotuje vrnitvi v naravi. Ne glede na to, da so se tožniki izkazali kot dediči po pokojnem J. W., je odločilno za presojo v predmetni zadevi dejstvo, da tožniki terjajo vzpostavitev prejšnjega stanja na predmetni parceli, saj je bila ta prej zatravljena, tožena stranka pa jo je že pričela spreminjati v parkirišče. Tožena stranka se v zvezi s tem v predmetni pravdi brani z ugovorom, da v denacionalizacijskem postopku nasprotuje vračilu te parcele v naravi, ker po njej potekajo kablovodi do transformatorske postaje na parceli 448 k.o. x, poleg tega pa se nahaja v bližini parcele 447 k.o. x, na kateri stoji upravna stavba E. d.d. in vse tri parcele skupaj tvorijo celovit kompleks. Skladno z 2. točko 19. členom Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen) nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, če je neločljiv sestavni del omrežja, objektov, naprav ali drugih sredstev javnih podjetij s področja energetike, komunale, prometa in zvez, ki so po zakonu izvzeta iz privatizacije. Ali gre v predmetni zadevi za tak primer, je vprašanje, ki ga bo obravnaval upravni organ v okviru tekočega denacionalizacijskega postopka, hkrati pa je to predhodno vprašanje predmetne pravde. V primeru, da bi upravni organ ugotovil obstoj ovir po 19. členu ZDen, nepremičnina ne bo vrnjena v naravi, posledično pa tožniki (v predmetnem postopku) ne morejo uspeti z zahtevkom na odstranitev izdelanega parkirišča in vzpostavitev prejšnjega dejanskega stanja nepremičnine. Zato je sodišče ravnalo pravilno, ko je postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka denacionalizacijskega postopka (prva točka prvega odstavka 206. člena ZPP).

7.Pritožnika opozarjata tudi na nedovoljeno razpolaganje s spornim zemljiščem (sprememba namembnosti). V tej zvezi je potrebno tožeči stranki odgovoriti, da je Upravna enota Novo mesto, pred katero se vodi denacionalizacijski postopek, že izdala sklep o zavarovanju, na podlagi katerega je morala tožena stranka prenehati z vsakršnimi posegi v sporno parcelo do zaključka denacionalizacijskega postopka in so tožniki tako varovani pred nadaljnjim spreminjanjem stanja sporne parcele.

8.Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 2. točki 365. člena ZPP.