Jedro

Vrhovno sodišče iz razloga, ker bi bil lahko prizadet videz nepristranskosti, za odločanje določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je sodnik pristojnega sodišča stranka v postopku. V obravnavani zadevi kot stranka v postopku na prvi stopnji nastopa sodnica višjega sodišča. V takih primerih je praviloma predlogu za prenos pristojnosti ugodeno šele v fazi pritožbenega odločanja, pod pogojem, da do nje pride.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Predlagatelja sta skupaj z družbo C., d. o. o. na Okrajno sodišče v Ljubljani vložila predlog za razdelitev solastnega premoženja. Sodišče je zadevo razdružilo v več ločenih nepravdnih postopkov, tako da se za vsako solastniško skupnost vodi ločen nepravdni postopek. Obravnavana zadeva se vodi pod opr. št. N 11/2019. 2. Prva in druga nasprotna udeleženka sta vložili predlog za delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče zunaj območja odločanja Višjega sodišča v Ljubljani. Utemeljujeta, da je A. A. višja sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani, ki je pritožbeno sodišče v razmerju do pristojnega sodišča. To krni videz nepristranskosti in vzbuja resen dvom v poštenost sojenja. Sodišče prve stopnje namreč ves čas ve, da bo o morebitni pritožbi odločalo sodišče, pri katerem je A. A. zaposlena. To pa bi lahko na sodišče prve stopnje ustvarjalo pritisk, da sodi v korist predlagateljev, kar vzbuja dvom v nepristranskost sojenja že na abstraktni ravni. Glede na obstoječo sodno prakso navedene okoliščine utemeljujejo razlog za delegacijo pristojnosti, pri čemer se nasprotni udeleženki sklicujeta na zadevi Vrhovnega sodišča I R 133/2017 in III R 19/2016. Pojasnjujeta, da je Vrhovno sodišče v obravnavanem nepravdnem postopku pristojnost za odločanje enkrat že preneslo na drugo stvarno pristojno višje sodišče. Zato bi bilo smotrno in ekonomično, da se že za odločanje na prvi stopnji določi stvarno pristojno sodišče zunaj območja odločanja Višjega sodišča v Ljubljani, sicer bo treba ob vsaki vloženi pritožbi odločati še o delegaciji pristojnosti. V zadevi se bodo izvajali listinski dokazi in najverjetneje še dokaz z izvedencem, zato tudi ni nujno, da se postopek izvede v Ljubljani. Poleg tega se je A. A. v preteklosti že vmešavala v postopek, ki je tekel na prvi stopnji, saj je v zapuščinski spis po pokojnem očetu nasprotnih udeleženk, v katerem ni imela statusa udeleženca v postopku, vložila urgenco.

3. Na predlog za delegacijo pristojnosti sta odgovorila D. D. in A. A.. A. A. potrjuje resničnost navedb, da je sodnica Višjega sodišča v Ljubljani, dodaja pa, da sodi na kazenskem oddelku. Nasprotuje očitku, da je v preteklosti vplivala na odločanje prvostopenjskega sodišča, saj je komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu ugotovila, da njeno ravnanje ni bilo v nasprotju z načeli Kodeksa sodniške etike. Kljub temu ne želi, da bi le njena zaposlitev na Višjem sodišču v Ljubljani kakorkoli vplivala na percepcijo javnosti o nevtralnosti sojenja, zato soglaša s predlogom nasprotnih udeleženk, da se pristojnost za odločanje prenese na drugo stvarno pristojno sodišče zunaj območja odločanja Višjega sodišča v Ljubljani.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku, lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

6. Nasprotni udeleženki navajata okoliščine zaradi katerih menita, da bi bil okrnjen videz nepristranskosti, če bi o zadevi odločilo pristojno sodišče. S tem utemeljujeta najbolj pogost tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča iz 67. člena ZPP. Objektivni videz nepristranskosti je lahko prizadet v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih bi se lahko v javnosti, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvaril vtis, da vsi sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti. Objektivni videz nepristranskosti je lahko prizadet v primerih obstoja razlogov, ki zadevajo celotno sodišče in ne le posamičnih sodnikov. Vrhovno sodišče iz razloga, ker bi bil lahko prizadet videz nepristranskosti, za odločanje določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je sodnik pristojnega sodišča stranka v postopku.1 V takih primerih bi namreč morali o zadevi, v kateri je sodnik stranka postopka, odločati njegovi kolegi oziroma sodelavci, kar bi lahko ogrozilo zaupanje strank in javnosti v nepristranskost sodišča. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za takšno situacijo. A. A. ni zaposlena na prvostopenjskem sodišču, pri katerem je v teku postopek za razdružitev solastnine. Sodnikom pristojnega prvostopenjskega sodišča tako ne bo treba odločati o zadevi njihove sodelavke, s katero so zaradi narave svojega dela v vsakodnevnih stikih. Objektivni videz nepristranskosti zato ne more biti okrnjen. Če pa je sodnik prvostopenjskega sodišča, ki bo moral odločiti v obravnavani zadevi, iz drugih razlogov v tesnih kolegialnih ali prijateljskih stikih z višjo sodnico A. A., bi bil to lahko razlog za njegovo izločitev na podlagi 70. člena ZPP, ne utemeljuje delegacije celotnega prvostopenjskega sodišča. 7. Neutemeljeno je tudi sklicevanje nasprotnih udeleženk na sodno prakso, ki naj bi izkazovala, da je bila v podobnih okoliščinah pristojnost za odločanje že prenesena na drugo stvarno pristojna sodišča. Citirani zadevi z obravnavano nista primerljivi, saj je bilo v obeh zadevah predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugodeno, ker je bil sodnik ali njegov zakonec stranka v postopku, ki se je odvijal pred sodiščem, na katerem je bil ta sodnik ali njegov zakonec zaposlen. A. A. pa ni zaposlena na Okrajnem sodišču v Ljubljani, ki je pristojno za odločitev o obravnavanem predlogu za razdružitev solastnine, ampak na Višjem sodišču v Ljubljani in še to na kazenskem oddelku. Z obravnavano zadevo so primerljive tiste zadeve, v katerih sodnik višjega sodišča nastopa kot stranka v postopku, ki se odvija na prvostopenjskem sodišču. V takih primerih praviloma Vrhovno sodišče predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugodi šele v fazi pritožbenega odločanja, pod pogojem, da do nje pride.2 Nasprotni udeleženki menita, da prenos pristojnosti na drugo sodišče prve stopnje utemeljuje že načelo ekonomičnosti, sicer bo ob vsakokratni pritožbi treba odločiti še o delegaciji pristojnosti. Ker pa v času, ko odločanje na prvi stopnji še ni zaključeno, ni mogoče predvideti, kako se bo postopek na prvi stopnji razpletel, še manj pa ali bo katera od udeleženih strank vložila pravno sredstvo, bi bil zato prenos pristojnosti prvostopenjskega sodišča na drugo prvostopenjsko sodišče zunaj območja odločanja Višjega sodišča v Ljubljani, v tej fazi postopka preuranjen.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča pa tudi ni izkazano, da bi A. A. v preteklosti želela nedovoljeno vplivati na odločitve nižjih sodnikov, kar nenazadnje izhaja tudi iz načelnega mnenja Komisije Sodnega sveta za etiko in integriteto.

9. Ker predloga za prenos krajevne pristojnosti ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišča zavrnilo.

1 Prim. npr. zadeve Vrhovnega sodišča RS: I R 197/2018, I R 149/2018 in I R 135/2015. 2 Prim. npr. zadeve Vrhovnega sodišča RS: I R 25/2018, I R 66/2018, I R 13/2010 in I R 133/2017.