Jedro

Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zoper pravnomočni sklep, s katerim je sodišče odločilo o predlogu za nadomestitev pripora s hišnim priporom.

Izrek

Zahteva zagovornika obt. B.G. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

S sklepom z dne 19.09.2002 Okrožno sodišče v Kranju ni ugodilo predlogu zagovornika obt. B.G. za nadomestitev pripora s hišnim priporom. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 04.10.2002 zavrnilo pritožbo obtoženčevega zagovornika kot neutemeljeno.

Obtoženčev zagovornik, odvetnik D.P. iz K., je dne 29.10.2002 vložil zoper navedeni pravnomočni sklep zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijana sklepa spremeni in ugodi predlogu za nadomestitev pripora s hišnim priporom, podrejeno pa izpodbijana sklepa razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Vrhovni državni tožilec M.V. v odgovoru, podanem v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), meni, da je zahteva zagovornika obt. B.G. neutemeljena. Obtoženec vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedena sklepa, s katerima je bila zavrnjena njegova zahteva oziroma predlog za nadomestitev pripora s hišnim priporom. Zahteva za varstvo zakonitosti zatrjuje, da okoliščine, ki jih navajata sodišči, za takšno odločitev niso konkretne, s čimer je bila storjena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Zatrjevana kršitev ni bila storjena. Sodišči sta zelo konkretno navedli, zakaj prav v obravnavanem primeru glede na konkretne okoliščine, ki sta jih citirali, niso podani pogoji za nadomestitev pripora s hišnim priporom. Zelo jasno sta navedli razloge, zakaj hišni pripor, kot blažji ukrep od pripora, prav v konkretnem primeru ni upravičen. Tako se pokažejo navedbe zahteve za varstvo zakonitosti povsem splošne in neutemeljene.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Po določbi 1. odstavka 420. člena ZKP se sme zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahteva za varstvo zakonitosti iz razlogov, navedenih v točkah 1 do 3. Med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, pa se sme glede na določbo 4. odstavka 420. člena ZKP vložiti zahteva za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora. Iz takšne določbe sledi, da zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zoper pravnomočni sklep, s katerim je sodišče odločilo o predlogu za nadomestitev pripora s hišnim priporom. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo zagovornika obt. B.G. za varstvo zakonitosti v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.