Jedro

Če dolžnik izvršitelju pogodbe, na kateri se naj zaznamuje predznamba zastavne pravice ni izročil, rekoč, da je nima, mu ni mogoče izreči denarne kazni. Pogoj za kaznovanje bi namreč bil, da dolžnik pogodbo ima, pa je noče izročiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi ter se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (3. in 4. točka izreka) razveljavi.

Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1.) za izvršitelja določilo R.B., 2.) upniku naložilo naj v osmih dneh založi predujem ter 3.) dolžniku izreklo denarno kazen v višini 100.000,00 SIT, ki jo je dolžan plačati v 30-ih dneh, sicer se bo 4.) spremenila v zaporno kazen.

Proti tretji (ter smiselno tudi proti 4. točki) izreka se zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava pritožuje dolžnik. Sodišču predlaga, naj sklep sodišča prve stopnje v točki 3 spremeni tako, da izrečeno kazen razveljavi oziroma naj sklep v tem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi vnovič navaja, da z originalnim izvodom pogodbe ne razpolaga. Dalje pojasnjuje, da je predmetno stanovanje kupil od podjetja IMOS že leta 1969 ter ima po vsej verjetnosti pogodbo v posesti prodajalec. Zaradi navedenega je bil po lastnem prepričanju kaznovan zaradi dogodka, na katerega ne more vplivati ter mu tako tudi ni mogoče očitati, da bi oviral izvršitelja.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžnika kaznovalo, ker naj bi izpolnil zakonske dejanske znake po tretji alinei prvega odstavka 33. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Navedeno pravilo določa, da lahko sodišče izreče denarno kazen dolžniku, če izvršitelja ovira pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe ali zavarovanja. Očitek, ki ga je prvo sodišče pripisalo dolžniku, je v tem, da sodnemu izvršitelju ni imel namena izročiti na vpogled originala pogodbe za stanovanje, ki je predmet predhodne odredbe, da bi se na njej vpisala predznamba zastavne pravice. Iz razlogov prvega sodišča izhaja, da se je dolžnik upiral in ravnal v nasprotju s sklepom o predhodni odredbi ter s tem oviral delo izvršitelja.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pogoji za uporabo te kaznovalne sankcije v obravnavani zadevi niso izpolnjeni. Sklep o predhodni odredbi z dne 30.11.1998 namreč dolžniku ne nalaga nobenega ravnanja, ki naj bi ga opustil, niti mu ne določa prepovedi, ki bi jo prekršil. Iz izreka navedenega sklepa izhaja, da se odreja predznamba zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiški knjigi. Iz 254. člena ZIZ sicer sledi, da se v primeru, ko nepremičnina v zemljiško knjigo ni vpisana, predznamba zastavne pravice zaznamuje na pogodbi (smiselna razlaga in uporaba določil tega člena, če nepremičnina ni vknjižena). Glede na povedano je torej mogoče sklep o predhodni odredbi v obravnavani zadevi po naravi stvari izvršiti le tako, da se predznamba zastavne pravice zaznamuje na pogodbi. To pa še ne pomeni, da je dolžnik oviral izvršitelja pri opravljanju dejanj zavarovanja, ker mu ni izročil pogodbe. V zvezi s tem je potrebno omeniti najprej to, da ga k izročitvi pogodbe sklep o predhodni odredbi ni neposredno zavezoval. Izrek sankcije dolžniku za tako nedoločno opredeljeno dolžno ravnanje bi bilo zato v nasprotju z načelom zakonitosti in določnosti (nullum crimen nulla poena sine legae preavia ter nullum crimen nulla poena sine legae certa). Ne glede na to pa dolžnik ves čas trdi, da pogodbe sploh nima. V tem primeru pa bi je tudi ne mogel izročiti izvršitelju. Gre za negativno dejstvo, ki ga dolžnik niti ne more dokazati. Upoštevaje vse navedeno torej dolžniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju s sklepom o predhodni odredbi in mu tako tudi ni mogoče očitati, da bi izvršitelja oviral pri opravljanju dejanj zavarovanja. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče napadeni sklep v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo prvemu sodišču v nadaljnji postopek (3.točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbenih stroških je odločeno v skladu s členom 165 ZPP v zvezi s členom 15 ZIP.