Jedro

Na obveznost plačila pravdnih stroškov tožnika ne vpliva okoliščina, da je prenehal opravljati samostojno dejavnost in da se je upokojil ter prejema vdovsko pokojnino. S prenehanjem opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika oziroma izbrisom samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije ne prenehajo njegove nastale obveznosti, saj podjetnik kot fizična oseba še naprej odgovarja za vse svoje obveznosti (tudi iz naslova poslovanja s.p.) z vsem svojim premoženjem (7. člen ZGD-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo tožencu, da je dolžan tožniku povrniti stroške postopka v znesku 440,52 EUR in jih nakazati na transakcijski račun tožnikovega pooblaščenca, navedenega v izreku izpodbijanega sklepa, v osmih dneh, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila pod izvršbo.

Zoper navedeni sklep se z laično pritožbo pritožuje toženec. V pritožbi navaja, da sedaj zadeve glede prispevkov tožnika, nekdaj zaposlenega v Gostilni ..., rešujejo inštitucije DURS in ZZZS. Toženec sporoča tudi, da je s 17. 4. 2012 prenehal s samostojno dejavnostjo in da od 28. 7. 2012 in prejema vdovsko pokojnino. Ker nima zadostnih denarnih prihodkov, tega plačila trenutno ni zmožen poravnati.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah smiselno uveljavljenega pritožbenega razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in da je o pravdnih stroških odločilo na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja in pravilno uporabljenega materialnega prava.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je sodišče prve stopnje v tem individualnem delovnem sporu dne 9. 3. 2012 izdalo zamudno sodbo pod opr. št. Pd 632/2011, s katero je v celoti ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku. Zoper navedeno sodbo toženec pritožbe ni vložil. Na podlagi sedmega odstavka 163. člena ZPP je tožnik z vlogo z dne 15. 3. 2012 priglasil stroške, o katerih je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje o priglašenih stroških tožnika odločilo skladno z določbami Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008 in nadalj.). V skladu s tar. št. 3100 odvetniške tarife ZOdvT je tožniku priznalo nagrado za postopek v višini 347,10 EUR, 20,00 EUR materialnih stroškov (tar. št. 6002) in davek na dodano vrednost v znesku 73,42 EUR (tar. št. 6007). Ob upoštevanju zgoraj navedenega so nebistvene pritožbene navedbe toženca, da naj bi sedaj zadeve glede prispevkov tožnika reševale druge institucije (DURS in ZZZS). Na njegovo obveznost do plačila pravdnih stroškov tožniku ne vpliva niti trditev, da je od 17. 4. 2012 prenehal opravljati samostojno dejavnost in da se je z 28. 7. 2012 upokojil ter prejema vdovsko pokojnino. S prenehanjem opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika oziroma izbrisom samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije ne prenehajo njegove nastale obveznosti, saj podjetnik kot fizična oseba še naprej odgovarja za vse svoje obveznosti (tudi iz naslova poslovanja s.p.) z vsem svojim premoženjem (7. člen Zakona o gospodarskih družbah, Ur. l. RS, št. 42/2006 in nadalj.). Na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa nima nikakršnega vpliva niti v pritožbi zatrjevano dejstvo, da je toženec v pokoju, da prejema vdovsko pokojnino, oziroma da dolgovanega zneska ni zmožen poravnati. Prvi odstavek 154. člena ZPP namreč določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe (toženec pa v tem individualnem delovnem sporu ni uspel, ker je bilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku z zamudno sodbo, ki je postala pravnomočna, v celoti ugodeno), nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške (torej ne glede na finančno stanje stranke, ki v pravdi ne uspe).

Ker ni bil podan niti s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlog in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo toženca zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških toženca ni odločalo, ker jih ta ni priglasil.