Jedro

Določba, po kateri so smele domače in tuje fizične osebe prosto prinašati in prejemati iz tujine predmete za osebno rabo in potrebe gospodinjstva, med drugim tudi nova motorna vozila, je po svoji vsebini pomenila prepoved uvoza rabljenih motornih vozil, med katere se uvrščajo tudi motorna kolesa. Rabljeno motorno vozilo, katerega uvoz je bil prepovedan, se je moralo vrniti v tujino.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z odločbo št. 470 z dne 10.4.1992, izdano na podlagi 2. odstavka 204. člena carinskega zakona (CZ) je carinarnica tožniku naložila, da v roku 8 dni od dneva izvršljivosti te odločbe vrne v tujino rabljeno motorno kolo "Yamaha" tip TDR-125 s št. šasije-okvirja 3SH-001645 in št. motorja 3SH001705 v skupni teži 200 kg in ga opozorila, da bo postopala po 3. odstavku 204. člena carinskega zakona, če tožnik naložene obveznosti ne bo izpolnil. Zoper to odločbo se je pritožil v tožnikovem imenu špediter. Ker tožena stranka o pritožbi ni odločila v zakonitem roku in tudi na novo zahtevo ni izdala odločbe o pritožbi v nadaljnjih 7 dneh, je tožnik vložil pri tem sodišču tožbo zaradi molka upravnega organa. Med upravnim sporom je tožena stranka izdala odločbo z dne 6-8-1992, s katero je v 1. točki izreka pritožbo zoper odločbo prve stopnje z dne 10.4.1992 zavrnila, sklicujoč se na 1. odstavek 118. člena zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju, po katerem smejo domače fizične osebe uvažati le nova osebna motorna vozila, kar po mnenju tožene stranke pomeni, da je za te osebe uvoz rabljenih motornih vozil prepovedan; rabljeno motorno vozilo, ki ni starejše od treh let, smejo glede na 5. odstavek istega člena uvoziti le osebe na začasnem delu v tujini.

V tožbi, ki jo je razširil na izpodbijano odločbo, tožnik navaja, da tožena stranka določb 118. člena zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju ni pravilno uporabila, ker 1. odstavek razlaga v zvezi s 5. odstavkom, v katerem motorna kolesa sploh niso omenjena. Meni, da zakonodajalec s takim besedilom 118. člena ni mislil na prepoved uvoza starih motornih koles, saj v Republiki Sloveniji, pa tudi v prejšnji SFRJ ni bilo proizvajalca motornih koles, ki bi ga morala država ščititi. Navaja, da potrebuje motorno kolo za vožnje v šolo in nazaj. Prilaga potrdilo o vpisu v Državni poklicni zavod za industrijo in obrt Jožef Stefan v Trstu s slovenskim učnim jezikom in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa ni posebej odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Glede na tožbene navedbe je v tem upravnem sporu sporna uporaba 1. odstavka 118. člena zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 63/89 in 11/91), ki se je v Republiki Sloveniji uporabljal do 26.3.1993 kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I). Po navedeni določbi so lahko domače in tuje fizične osebe prosto prinašale in prejemale iz tujine predmete za osebne potrebe in potrebe gospodinjstva, med drugim tudi nova motorna vozila. Tudi po presoji sodišča navedena določba po svoji vsebini pomeni prepoved uvoza rabljenih motornih vozil, med katera se seveda uvrščajo tudi rabljena motorna kolesa. Pojem "motorna vozila" je pač splošen izraz za vozila na motorni pogon. S tem, da se tožena stranka sklicuje tudi na 5. odstavek 118. člena navedenega zakona, po katerem so se lahko pod določenimi pogoji uvozila motorna vozila, ki niso bila starejša od treh let, tožena stranka le pojasnjuje izjemo, ki je veljala za domače fizične osebe, ki so bile na začasnem delu v tujini, med katere pa tožnik ne spada, kar izhaja tudi iz tožbenih navedb.

V izpodbijani odločbi je bila po presoji sodišča določba 1. odstavka 118. člena navedenega zakona, ki je veljala ob izdaji odločbe na prvi in drugi stopnji, pravilno uporabljena. Seveda pa bo morala carinarnica prve stopnje v morebitnem nadaljevanju postopka, če morda tožnik motornega vozila ni vrnil v tujino, upoštevati tudi nove predpise o uvozu vozil v Republiko Slovenijo.

Ker torej uveljavljani izpodbojni razlog iz 1. točke 1. odstavka 10. člena zakona o upravnih sporih ni podan, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena istega zakona. Določbe navedenih zveznih zakonov je sodišče uporabilo kot republiške predpise na podlagi l. odstavka 4. člena navedenega ustavnega zakona.