Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Ker sodišče ni ugotovilo, da bi stranki pravdo uporabljali za obid zakona, odločbe v tej zadevi ne bi smelo opreti na dokaz z zaslišanjem priče C. C., saj nobena od strank njegovega zaslišanja ni predlagala.

Ker sodišče ni ugotovilo, da bi stranki pravdo uporabljali za obid zakona, odločbe v tej zadevi ne bi smelo opreti na dokaz z zaslišanjem priče C. C., saj nobena od strank njegovega zaslišanja ni predlagala.

Ker sodišče ni ugotovilo, da bi stranki pravdo uporabljali za obid zakona, odločbe v tej zadevi ne bi smelo opreti na dokaz z zaslišanjem priče C. C., saj nobena od strank njegovega zaslišanja ni predlagala.

Ker sodišče ni ugotovilo, da bi stranki pravdo uporabljali za obid zakona, odločbe v tej zadevi ne bi smelo opreti na dokaz z zaslišanjem priče C. C., saj nobena od strank njegovega zaslišanja ni predlagala.

Stranki sta odgovorni, da v zadevi preskrbita ustrezno trditveno podlago in dokaze, s katerimi naj se ugotovi resničnost zatrjevane trditvene podlage. Ker sodišče ni ugotovilo, da bi stranki pravdo uporabljali za obid zakona, odločbe ne bi smelo opreti na dokaz z zaslišanjem priče, ki je ni predlagala nobena od pravdnih strank. Prav tako sodišče ni smelo samo dopolnjevati pomanjkljive trditvene podlage na podlagi izpovedbe priče in stranke.

Stranki sta odgovorni, da v zadevi preskrbita ustrezno trditveno podlago in dokaze, s katerimi naj se ugotovi resničnost zatrjevane trditvene podlage. Ker sodišče ni ugotovilo, da bi stranki pravdo uporabljali za obid zakona, odločbe ne bi smelo opreti na dokaz z zaslišanjem priče, ki je ni predlagala nobena od pravdnih strank. Prav tako sodišče ni smelo samo dopolnjevati pomanjkljive trditvene podlage na podlagi izpovedbe priče in stranke.

Stranki sta odgovorni, da v zadevi preskrbita ustrezno trditveno podlago in dokaze, s katerimi naj se ugotovi resničnost zatrjevane trditvene podlage. Ker sodišče ni ugotovilo, da bi stranki pravdo uporabljali za obid zakona, odločbe ne bi smelo opreti na dokaz z zaslišanjem priče, ki je ni predlagala nobena od pravdnih strank. Prav tako sodišče ni smelo samo dopolnjevati pomanjkljive trditvene podlage na podlagi izpovedbe priče in stranke.

Stranki sta odgovorni, da v zadevi preskrbita ustrezno trditveno podlago in dokaze, s katerimi naj se ugotovi resničnost zatrjevane trditvene podlage. Ker sodišče ni ugotovilo, da bi stranki pravdo uporabljali za obid zakona, odločbe ne bi smelo opreti na dokaz z zaslišanjem priče, ki je ni predlagala nobena od pravdnih strank. Prav tako sodišče ni smelo samo dopolnjevati pomanjkljive trditvene podlage na podlagi izpovedbe priče in stranke.

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

II.Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

II.Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

II.Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 4.237,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.955,86 EUR od 19. 6. 2019 do plačila ter od zneska 2.281,40 EUR od 17. 7. 2019 do plačila. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom po pravnomočnosti te sodbe.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 4.237,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.955,86 EUR od 19. 6. 2019 do plačila ter od zneska 2.281,40 EUR od 17. 7. 2019 do plačila. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom po pravnomočnosti te sodbe.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 4.237,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.955,86 EUR od 19. 6. 2019 do plačila ter od zneska 2.281,40 EUR od 17. 7. 2019 do plačila. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom po pravnomočnosti te sodbe.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 4.237,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.955,86 EUR od 19. 6. 2019 do plačila ter od zneska 2.281,40 EUR od 17. 7. 2019 do plačila. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom po pravnomočnosti te sodbe.

2.Zoper navedeno sodbo je vložila tožena stranka pravočasno pritožbo. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in toženi stranki naloži v plačilo pravdne in pritožbene stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, pritožbeni stroški pa so nadaljnji pravdni stroški.

2.Zoper navedeno sodbo je vložila tožena stranka pravočasno pritožbo. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in toženi stranki naloži v plačilo pravdne in pritožbene stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, pritožbeni stroški pa so nadaljnji pravdni stroški.

2.Zoper navedeno sodbo je vložila tožena stranka pravočasno pritožbo. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in toženi stranki naloži v plačilo pravdne in pritožbene stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, pritožbeni stroški pa so nadaljnji pravdni stroški.

2.Zoper navedeno sodbo je vložila tožena stranka pravočasno pritožbo. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in toženi stranki naloži v plačilo pravdne in pritožbene stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, pritožbeni stroški pa so nadaljnji pravdni stroški.

3.Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi, toženi stranki pa naloži, da sama nosi svoje pritožbene stroške.

3.Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi, toženi stranki pa naloži, da sama nosi svoje pritožbene stroške.

3.Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi, toženi stranki pa naloži, da sama nosi svoje pritožbene stroške.

3.Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi, toženi stranki pa naloži, da sama nosi svoje pritožbene stroške.

4.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Ta zadeva se je začela s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki jo je tožeča stranka označila kot račun št. 22/2019 z dne 10. 6. 2019 v znesku 1.955,86 EUR in račun št. 27/2019 z dne 8. 7. 2019 v znesku 2.281,40 EUR. Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da iz navedenih številk računov ne prepozna nobene svoje obveznosti do upnika, da ni jasno katere storitve ali blago naj bi upnik za dolžnika opravil oziroma dobavil, da račun kot enostranska listina ne izkazuje obstoja obligacijsko pravnega razmerja ter da na sploh ničesar ne dolguje. Predlagala je dokaz z zaslišanjem strank.

5.Ta zadeva se je začela s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki jo je tožeča stranka označila kot račun št. 22/2019 z dne 10. 6. 2019 v znesku 1.955,86 EUR in račun št. 27/2019 z dne 8. 7. 2019 v znesku 2.281,40 EUR. Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da iz navedenih številk računov ne prepozna nobene svoje obveznosti do upnika, da ni jasno katere storitve ali blago naj bi upnik za dolžnika opravil oziroma dobavil, da račun kot enostranska listina ne izkazuje obstoja obligacijsko pravnega razmerja ter da na sploh ničesar ne dolguje. Predlagala je dokaz z zaslišanjem strank.

5.Ta zadeva se je začela s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki jo je tožeča stranka označila kot račun št. 22/2019 z dne 10. 6. 2019 v znesku 1.955,86 EUR in račun št. 27/2019 z dne 8. 7. 2019 v znesku 2.281,40 EUR. Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da iz navedenih številk računov ne prepozna nobene svoje obveznosti do upnika, da ni jasno katere storitve ali blago naj bi upnik za dolžnika opravil oziroma dobavil, da račun kot enostranska listina ne izkazuje obstoja obligacijsko pravnega razmerja ter da na sploh ničesar ne dolguje. Predlagala je dokaz z zaslišanjem strank.

5.Ta zadeva se je začela s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki jo je tožeča stranka označila kot račun št. 22/2019 z dne 10. 6. 2019 v znesku 1.955,86 EUR in račun št. 27/2019 z dne 8. 7. 2019 v znesku 2.281,40 EUR. Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da iz navedenih številk računov ne prepozna nobene svoje obveznosti do upnika, da ni jasno katere storitve ali blago naj bi upnik za dolžnika opravil oziroma dobavil, da račun kot enostranska listina ne izkazuje obstoja obligacijsko pravnega razmerja ter da na sploh ničesar ne dolguje. Predlagala je dokaz z zaslišanjem strank.

6.Tožnik je po pozivu sodišča, da naj dopolni tožbo, v vlogi z dne 14. 7. 2021 navedel zgolj to, da izjavlja, da so terjatve do toženke resnične, kar dokazuje z izdanimi računi in kontnimi karticami, iz katerih je razvidno, da gre za isti dolg. Račun št. 17/2019 je bil plačan v celoti, račun št. 22/2019 delno (500,00 EUR), račun št. 27/2019 pa ni bil plačan. V dokaz svoje terjatve do toženke je predložil listine, to je račune št. 17/21 z dne 16. 5. 2019 v znesku 979,66 EUR, račun št. 22/2021 z dne 10. 6. 2019 v znesku 2.455,86 EUR ter račun št. 27/2021 z dne 8. 7. 2019 v znesku 2.281,40 EUR ter kontne kartice.

6.Tožnik je po pozivu sodišča, da naj dopolni tožbo, v vlogi z dne 14. 7. 2021 navedel zgolj to, da izjavlja, da so terjatve do toženke resnične, kar dokazuje z izdanimi računi in kontnimi karticami, iz katerih je razvidno, da gre za isti dolg. Račun št. 17/2019 je bil plačan v celoti, račun št. 22/2019 delno (500,00 EUR), račun št. 27/2019 pa ni bil plačan. V dokaz svoje terjatve do toženke je predložil listine, to je račune št. 17/21 z dne 16. 5. 2019 v znesku 979,66 EUR, račun št. 22/2021 z dne 10. 6. 2019 v znesku 2.455,86 EUR ter račun št. 27/2021 z dne 8. 7. 2019 v znesku 2.281,40 EUR ter kontne kartice.

6.Tožnik je po pozivu sodišča, da naj dopolni tožbo, v vlogi z dne 14. 7. 2021 navedel zgolj to, da izjavlja, da so terjatve do toženke resnične, kar dokazuje z izdanimi računi in kontnimi karticami, iz katerih je razvidno, da gre za isti dolg. Račun št. 17/2019 je bil plačan v celoti, račun št. 22/2019 delno (500,00 EUR), račun št. 27/2019 pa ni bil plačan. V dokaz svoje terjatve do toženke je predložil listine, to je račune št. 17/21 z dne 16. 5. 2019 v znesku 979,66 EUR, račun št. 22/2021 z dne 10. 6. 2019 v znesku 2.455,86 EUR ter račun št. 27/2021 z dne 8. 7. 2019 v znesku 2.281,40 EUR ter kontne kartice.

6.Tožnik je po pozivu sodišča, da naj dopolni tožbo, v vlogi z dne 14. 7. 2021 navedel zgolj to, da izjavlja, da so terjatve do toženke resnične, kar dokazuje z izdanimi računi in kontnimi karticami, iz katerih je razvidno, da gre za isti dolg. Račun št. 17/2019 je bil plačan v celoti, račun št. 22/2019 delno (500,00 EUR), račun št. 27/2019 pa ni bil plačan. V dokaz svoje terjatve do toženke je predložil listine, to je račune št. 17/21 z dne 16. 5. 2019 v znesku 979,66 EUR, račun št. 22/2021 z dne 10. 6. 2019 v znesku 2.455,86 EUR ter račun št. 27/2021 z dne 8. 7. 2019 v znesku 2.281,40 EUR ter kontne kartice.

7.Na pripravljalnem naroku je sodišče s sklepom materialno procesnega vodstva pozvalo tožnika, da pojasni, katero storitev oziroma dobavo je toženi stranki zaračunal. Po pojasnilu tožeče stranke, da se vtoževani računi nanašajo na "varjenje Fe izdelkov in montažo" ter da so iz njih razvidni količina in cena ter vrednost storitve, je sodišče umaknilo sklep materialno procesnega vodstva. V dokaznem postopku je vpogledalo in prebralo listine v spisu ter izvedlo dokaz z zaslišanjem A. A. ter B. B. Po tako izvedenem dokaznem postopku je glavno obravnavo zaključilo. To je ponovno začelo s sklepom z dne 2. 3. 2023. Iz navedenega sklepa izhaja, da se je sodišču porodil sum, da gre za fiktivne račune ter da stranki uporabljata pravdo za obid zakona, zaradi česar je na podlagi drugega odstavka 7. člena ZPP sklenilo, da bo v tem postopku ugotavljalo dejstva, ki jih stranki nista navajali in izvajalo dokaze, ki jih stranki nista predlagali. Odločilo je, da se zasliši priča C. C., katerega zaslišanje ni predlagala nobena od pravdnih strank.

7.Na pripravljalnem naroku je sodišče s sklepom materialno procesnega vodstva pozvalo tožnika, da pojasni, katero storitev oziroma dobavo je toženi stranki zaračunal. Po pojasnilu tožeče stranke, da se vtoževani računi nanašajo na "varjenje Fe izdelkov in montažo" ter da so iz njih razvidni količina in cena ter vrednost storitve, je sodišče umaknilo sklep materialno procesnega vodstva. V dokaznem postopku je vpogledalo in prebralo listine v spisu ter izvedlo dokaz z zaslišanjem A. A. ter B. B. Po tako izvedenem dokaznem postopku je glavno obravnavo zaključilo. To je ponovno začelo s sklepom z dne 2. 3. 2023. Iz navedenega sklepa izhaja, da se je sodišču porodil sum, da gre za fiktivne račune ter da stranki uporabljata pravdo za obid zakona, zaradi česar je na podlagi drugega odstavka 7. člena ZPP sklenilo, da bo v tem postopku ugotavljalo dejstva, ki jih stranki nista navajali in izvajalo dokaze, ki jih stranki nista predlagali. Odločilo je, da se zasliši priča C. C., katerega zaslišanje ni predlagala nobena od pravdnih strank.

7.Na pripravljalnem naroku je sodišče s sklepom materialno procesnega vodstva pozvalo tožnika, da pojasni, katero storitev oziroma dobavo je toženi stranki zaračunal. Po pojasnilu tožeče stranke, da se vtoževani računi nanašajo na "varjenje Fe izdelkov in montažo" ter da so iz njih razvidni količina in cena ter vrednost storitve, je sodišče umaknilo sklep materialno procesnega vodstva. V dokaznem postopku je vpogledalo in prebralo listine v spisu ter izvedlo dokaz z zaslišanjem A. A. ter B. B. Po tako izvedenem dokaznem postopku je glavno obravnavo zaključilo. To je ponovno začelo s sklepom z dne 2. 3. 2023. Iz navedenega sklepa izhaja, da se je sodišču porodil sum, da gre za fiktivne račune ter da stranki uporabljata pravdo za obid zakona, zaradi česar je na podlagi drugega odstavka 7. člena ZPP sklenilo, da bo v tem postopku ugotavljalo dejstva, ki jih stranki nista navajali in izvajalo dokaze, ki jih stranki nista predlagali. Odločilo je, da se zasliši priča C. C., katerega zaslišanje ni predlagala nobena od pravdnih strank.

7.Na pripravljalnem naroku je sodišče s sklepom materialno procesnega vodstva pozvalo tožnika, da pojasni, katero storitev oziroma dobavo je toženi stranki zaračunal. Po pojasnilu tožeče stranke, da se vtoževani računi nanašajo na "varjenje Fe izdelkov in montažo" ter da so iz njih razvidni količina in cena ter vrednost storitve, je sodišče umaknilo sklep materialno procesnega vodstva. V dokaznem postopku je vpogledalo in prebralo listine v spisu ter izvedlo dokaz z zaslišanjem A. A. ter B. B. Po tako izvedenem dokaznem postopku je glavno obravnavo zaključilo. To je ponovno začelo s sklepom z dne 2. 3. 2023. Iz navedenega sklepa izhaja, da se je sodišču porodil sum, da gre za fiktivne račune ter da stranki uporabljata pravdo za obid zakona, zaradi česar je na podlagi drugega odstavka 7. člena ZPP sklenilo, da bo v tem postopku ugotavljalo dejstva, ki jih stranki nista navajali in izvajalo dokaze, ki jih stranki nista predlagali. Odločilo je, da se zasliši priča C. C., katerega zaslišanje ni predlagala nobena od pravdnih strank.

8.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbenemu zahtevku ugodilo. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da se sum sodišča ni potrdil, saj je ugotovilo, da je tožeča stranka dogovorjena dela dejansko opravila. Obrazložitev izpodbijane sodbe je oprlo na izpovedbo priče C. C. ter na izpovedbo tožnika. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je navedlo, da je priča C. C., ki je bil zaposlen pri tožeči stranki, za toženo stranko opravljal delo varjenja in montaže ograj in drugih elementov. Nadalje je iz izpovedbe tožnika povzelo, da se je za obravnavano delo s toženko dogovarjal ustno, da kasneje do sklenitve pisne pogodbe ni prišlo ter da je kljub temu dela še naprej opravljal skladno z dogovorom. Takšnih trditev tožnik v postopku ni podal, saj je zgolj skopo navedel, da se vtoževani računi nanašajo na "varjenje Fe izdelkov in montažo." Tožnik ni navedel kakšen (usten ali pisen) dogovor naj bi stranki sklenili (glede katerih storitev, količine in cene) ter katere storitve in kdaj naj bi nato za toženko opravil.

8.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbenemu zahtevku ugodilo. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da se sum sodišča ni potrdil, saj je ugotovilo, da je tožeča stranka dogovorjena dela dejansko opravila. Obrazložitev izpodbijane sodbe je oprlo na izpovedbo priče C. C. ter na izpovedbo tožnika. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je navedlo, da je priča C. C., ki je bil zaposlen pri tožeči stranki, za toženo stranko opravljal delo varjenja in montaže ograj in drugih elementov. Nadalje je iz izpovedbe tožnika povzelo, da se je za obravnavano delo s toženko dogovarjal ustno, da kasneje do sklenitve pisne pogodbe ni prišlo ter da je kljub temu dela še naprej opravljal skladno z dogovorom. Takšnih trditev tožnik v postopku ni podal, saj je zgolj skopo navedel, da se vtoževani računi nanašajo na "varjenje Fe izdelkov in montažo." Tožnik ni navedel kakšen (usten ali pisen) dogovor naj bi stranki sklenili (glede katerih storitev, količine in cene) ter katere storitve in kdaj naj bi nato za toženko opravil.

8.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbenemu zahtevku ugodilo. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da se sum sodišča ni potrdil, saj je ugotovilo, da je tožeča stranka dogovorjena dela dejansko opravila. Obrazložitev izpodbijane sodbe je oprlo na izpovedbo priče C. C. ter na izpovedbo tožnika. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je navedlo, da je priča C. C., ki je bil zaposlen pri tožeči stranki, za toženo stranko opravljal delo varjenja in montaže ograj in drugih elementov. Nadalje je iz izpovedbe tožnika povzelo, da se je za obravnavano delo s toženko dogovarjal ustno, da kasneje do sklenitve pisne pogodbe ni prišlo ter da je kljub temu dela še naprej opravljal skladno z dogovorom. Takšnih trditev tožnik v postopku ni podal, saj je zgolj skopo navedel, da se vtoževani računi nanašajo na "varjenje Fe izdelkov in montažo." Tožnik ni navedel kakšen (usten ali pisen) dogovor naj bi stranki sklenili (glede katerih storitev, količine in cene) ter katere storitve in kdaj naj bi nato za toženko opravil.

8.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbenemu zahtevku ugodilo. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da se sum sodišča ni potrdil, saj je ugotovilo, da je tožeča stranka dogovorjena dela dejansko opravila. Obrazložitev izpodbijane sodbe je oprlo na izpovedbo priče C. C. ter na izpovedbo tožnika. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je navedlo, da je priča C. C., ki je bil zaposlen pri tožeči stranki, za toženo stranko opravljal delo varjenja in montaže ograj in drugih elementov. Nadalje je iz izpovedbe tožnika povzelo, da se je za obravnavano delo s toženko dogovarjal ustno, da kasneje do sklenitve pisne pogodbe ni prišlo ter da je kljub temu dela še naprej opravljal skladno z dogovorom. Takšnih trditev tožnik v postopku ni podal, saj je zgolj skopo navedel, da se vtoževani računi nanašajo na "varjenje Fe izdelkov in montažo." Tožnik ni navedel kakšen (usten ali pisen) dogovor naj bi stranki sklenili (glede katerih storitev, količine in cene) ter katere storitve in kdaj naj bi nato za toženko opravil.

9.Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka v pritožbi sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev prvega odstavka 7. člena ZPP, po katerem morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Stranki sta odgovorni, da v zadevi preskrbita ustrezno trditveno podlago in dokaze, s katerimi naj se ugotovi resničnost zatrjevane trditvene podlage. Splošno izjemo od razpravnega načela glede dejstev in dokazov določa drugi odstavek 7. člena ZPP, ki pa v tej zadevi na pride v poštev, saj sodišče prve stopnje v tem postopku ni ugotovilo, da bi stranki želeli izkoristiti pravdo za to, da fravdolozno obideta zakon, torej da bi izigrali kogentne prepovedi materialnega prava ali moralo.

9.Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka v pritožbi sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev prvega odstavka 7. člena ZPP, po katerem morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Stranki sta odgovorni, da v zadevi preskrbita ustrezno trditveno podlago in dokaze, s katerimi naj se ugotovi resničnost zatrjevane trditvene podlage. Splošno izjemo od razpravnega načela glede dejstev in dokazov določa drugi odstavek 7. člena ZPP, ki pa v tej zadevi na pride v poštev, saj sodišče prve stopnje v tem postopku ni ugotovilo, da bi stranki želeli izkoristiti pravdo za to, da fravdolozno obideta zakon, torej da bi izigrali kogentne prepovedi materialnega prava ali moralo.

9.Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka v pritožbi sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev prvega odstavka 7. člena ZPP, po katerem morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Stranki sta odgovorni, da v zadevi preskrbita ustrezno trditveno podlago in dokaze, s katerimi naj se ugotovi resničnost zatrjevane trditvene podlage. Splošno izjemo od razpravnega načela glede dejstev in dokazov določa drugi odstavek 7. člena ZPP, ki pa v tej zadevi na pride v poštev, saj sodišče prve stopnje v tem postopku ni ugotovilo, da bi stranki želeli izkoristiti pravdo za to, da fravdolozno obideta zakon, torej da bi izigrali kogentne prepovedi materialnega prava ali moralo. Ker sodišče ni ugotovilo, da bi stranki pravdo uporabljali za obid zakona, odločbe v tej zadevi ne bi smelo opreti na dokaz z zaslišanjem priče C. C., saj nobena od strank njegovega zaslišanja ni predlagala. Prav tako sodišče prve stopnje ni smelo samo ugotavljati pravno relevantnih dejstev, ki jih stranki nista zatrjevali. Pomanjkljivo trditveno podlago tožbe je sodišče prve stopnje nepravilno samo dopolnjevalo iz izpovedbe priče in tožnika, zato tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja na to, da je bila sama prikrajšana v pravici, da na tožbene navedbe argumentirano odgovori. Ker tega minimuma pravno pomembnih dejstev tožnik (še) ni navedel, se tudi procesno trditveno in dokazno breme ni prevalilo na toženo stranko. Nadalje sicer tožena stranka v pritožbi trdi, da naj bi tožnika na pripravljalnem naroku opozorila na pomanjkljivo trditveno podlago, čemur pa ni mogoče pritrditi. Jasno opozorilo namreč iz zapisnika s pripravljalnega naroka ne izhaja. Iz zapisnika je razvidno, da je sodišče najprej sprejelo sklep materialno procesnega vodstva, po vpogledu v listine v spisu (račune) pa je sklep umaknilo. Zaradi navedenega je treba šteti, da tožnik na pomanjkljivost svoje trditvene podlage ni bil dovolj jasno opozorjen niti s strani sodišča, niti s strani nasprotne stranke. Ustrezno materialno procesno vodstvo po 285. člen ZPP je v dosedanjem postopku izostalo, zaradi česar pritožbeno sodišče kršitve ne more samo odpraviti in je treba zadevo vrniti v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje.

9.Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka v pritožbi sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev prvega odstavka 7. člena ZPP, po katerem morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Stranki sta odgovorni, da v zadevi preskrbita ustrezno trditveno podlago in dokaze, s katerimi naj se ugotovi resničnost zatrjevane trditvene podlage. Splošno izjemo od razpravnega načela glede dejstev in dokazov določa drugi odstavek 7. člena ZPP, ki pa v tej zadevi na pride v poštev, saj sodišče prve stopnje v tem postopku ni ugotovilo, da bi stranki želeli izkoristiti pravdo za to, da fravdolozno obideta zakon, torej da bi izigrali kogentne prepovedi materialnega prava ali moralo. Ker sodišče ni ugotovilo, da bi stranki pravdo uporabljali za obid zakona, odločbe v tej zadevi ne bi smelo opreti na dokaz z zaslišanjem priče C. C., saj nobena od strank njegovega zaslišanja ni predlagala. Prav tako sodišče prve stopnje ni smelo samo ugotavljati pravno relevantnih dejstev, ki jih stranki nista zatrjevali. Pomanjkljivo trditveno podlago tožbe je sodišče prve stopnje nepravilno samo dopolnjevalo iz izpovedbe priče in tožnika, zato tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja na to, da je bila sama prikrajšana v pravici, da na tožbene navedbe argumentirano odgovori. Ker tega minimuma pravno pomembnih dejstev tožnik (še) ni navedel, se tudi procesno trditveno in dokazno breme ni prevalilo na toženo stranko. Nadalje sicer tožena stranka v pritožbi trdi, da naj bi tožnika na pripravljalnem naroku opozorila na pomanjkljivo trditveno podlago, čemur pa ni mogoče pritrditi. Jasno opozorilo namreč iz zapisnika s pripravljalnega naroka ne izhaja. Iz zapisnika je razvidno, da je sodišče najprej sprejelo sklep materialno procesnega vodstva, po vpogledu v listine v spisu (račune) pa je sklep umaknilo. Zaradi navedenega je treba šteti, da tožnik na pomanjkljivost svoje trditvene podlage ni bil dovolj jasno opozorjen niti s strani sodišča, niti s strani nasprotne stranke. Ustrezno materialno procesno vodstvo po 285. člen ZPP je v dosedanjem postopku izostalo, zaradi česar pritožbeno sodišče kršitve ne more samo odpraviti in je treba zadevo vrniti v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje.

9.Ker sodišče ni ugotovilo, da bi stranki pravdo uporabljali za obid zakona, odločbe v tej zadevi ne bi smelo opreti na dokaz z zaslišanjem priče C. C., saj nobena od strank njegovega zaslišanja ni predlagala. Prav tako sodišče prve stopnje ni smelo samo ugotavljati pravno relevantnih dejstev, ki jih stranki nista zatrjevali. Pomanjkljivo trditveno podlago tožbe je sodišče prve stopnje nepravilno samo dopolnjevalo iz izpovedbe priče in tožnika, zato tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja na to, da je bila sama prikrajšana v pravici, da na tožbene navedbe argumentirano odgovori. Ker tega minimuma pravno pomembnih dejstev tožnik (še) ni navedel, se tudi procesno trditveno in dokazno breme ni prevalilo na toženo stranko. Nadalje sicer tožena stranka v pritožbi trdi, da naj bi tožnika na pripravljalnem naroku opozorila na pomanjkljivo trditveno podlago, čemur pa ni mogoče pritrditi. Jasno opozorilo namreč iz zapisnika s pripravljalnega naroka ne izhaja. Iz zapisnika je razvidno, da je sodišče najprej sprejelo sklep materialno procesnega vodstva, po vpogledu v listine v spisu (račune) pa je sklep umaknilo. Zaradi navedenega je treba šteti, da tožnik na pomanjkljivost svoje trditvene podlage ni bil dovolj jasno opozorjen niti s strani sodišča, niti s strani nasprotne stranke. Ustrezno materialno procesno vodstvo po 285. člen ZPP je v dosedanjem postopku izostalo, zaradi česar pritožbeno sodišče kršitve ne more samo odpraviti in je treba zadevo vrniti v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje.

10.Glede na vse navedeno je podana v pritožbi očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo 7. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

9.Ker sodišče ni ugotovilo, da bi stranki pravdo uporabljali za obid zakona, odločbe v tej zadevi ne bi smelo opreti na dokaz z zaslišanjem priče C. C., saj nobena od strank njegovega zaslišanja ni predlagala. Prav tako sodišče prve stopnje ni smelo samo ugotavljati pravno relevantnih dejstev, ki jih stranki nista zatrjevali. Pomanjkljivo trditveno podlago tožbe je sodišče prve stopnje nepravilno samo dopolnjevalo iz izpovedbe priče in tožnika, zato tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja na to, da je bila sama prikrajšana v pravici, da na tožbene navedbe argumentirano odgovori. Ker tega minimuma pravno pomembnih dejstev tožnik (še) ni navedel, se tudi procesno trditveno in dokazno breme ni prevalilo na toženo stranko. Nadalje sicer tožena stranka v pritožbi trdi, da naj bi tožnika na pripravljalnem naroku opozorila na pomanjkljivo trditveno podlago, čemur pa ni mogoče pritrditi. Jasno opozorilo namreč iz zapisnika s pripravljalnega naroka ne izhaja. Iz zapisnika je razvidno, da je sodišče najprej sprejelo sklep materialno procesnega vodstva, po vpogledu v listine v spisu (račune) pa je sklep umaknilo. Zaradi navedenega je treba šteti, da tožnik na pomanjkljivost svoje trditvene podlage ni bil dovolj jasno opozorjen niti s strani sodišča, niti s strani nasprotne stranke. Ustrezno materialno procesno vodstvo po 285. člen ZPP je v dosedanjem postopku izostalo, zaradi česar pritožbeno sodišče kršitve ne more samo odpraviti in je treba zadevo vrniti v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje.

10.Glede na vse navedeno je podana v pritožbi očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo 7. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

10.Glede na vse navedeno je podana v pritožbi očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo 7. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

11.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

10.Glede na vse navedeno je podana v pritožbi očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo 7. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

11.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

11.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------

-------------------------------

11.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------

-------------------------------

1. Tudi če stranka predlaga samo svoje zaslišanje, bo moralo sodišče zaslišati tudi nasprotno stranko (J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, stran 513).

1Tudi če stranka predlaga samo svoje zaslišanje, bo moralo sodišče zaslišati tudi nasprotno stranko (J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, stran 513).

1Tudi če stranka predlaga samo svoje zaslišanje, bo moralo sodišče zaslišati tudi nasprotno stranko (J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, stran 513).

1Tudi če stranka predlaga samo svoje zaslišanje, bo moralo sodišče zaslišati tudi nasprotno stranko (J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, stran 513).

2. A. Galič, D. Wedam Lukić, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, stran 80.

2A. Galič, D. Wedam Lukić, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, stran 80.

2A. Galič, D. Wedam Lukić, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, stran 80.

2A. Galič, D. Wedam Lukić, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, stran 80.

Zveza:

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 7/1, 7/2, 285

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 7/1, 7/2, 285

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 7/1, 7/2, 285

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 7/1, 7/2, 285

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.