Jedro

A.A. ni bil več odvetnik, zato pritožba zmotno zatrjuje, da A.A. kot zaposlen pri Odvetniški družbi B. o. p., d. o. o. lahko zastopa tožnico. Tožeča stranka je pooblastilo dala Odvetniški družbi B., kar pomeni, da jo lahko zastopajo odvetniki te družbe. Ker A.A. ni več odvetnik te družbe, je prenehalo tudi njegovo pooblastilo za zastopanje. A.A. bi tožečo stranko lahko zastopal le kot fizična oseba, s pooblastilom tožeče stranke (94., 96. člen ZPP). Ker je torej na poravnalni narok pristopil A.A. in na naroku ni predložil pooblastila tožeče stranke, prav tako pa ni več odvetnik odvetniške družbe, kateri je dano pooblastilo, sodišče prve stopnje pravilno A.A. ni dovolilo zastopati Odvetniške družbe B., kot pooblaščenca tožeče stranke v obravnavanem sporu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom A.A. ni dovolilo zastopanja Odvetniške družbe B., o. p., d. o. o., na poravnalnem naroku, določenem 14. 6. 2017. 2. Zoper navedeni sklep vlagata pritožbo Odvetniška družba B. o. p., d. o. o. in A.A., kot zaposleni pri Odvetniški družbi B. o. p., zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je izkrivljena navedba sodnice, da je A.A. pojasnil, da bo odvetniško družbo zastopal kot pooblaščenec - fizična oseba, ne kot zaposleni pri odvetniški družbi ter ni predložil pisnega pooblastila odvetniške družbe, niti ni predlagal, da se mu dodeli rok za predložitev tega. Meni, da sodnica ni hotela sprejeti pojasnila, da A.A. ne zastopa tožnice kot fizična oseba, ampak kot zaposleni pri Odvetniški družbi B., o. p., d. o. o. in ne pri Odvetniški družbi B., o. p., d. o. o. Glede na to, da ima državni odvetniški izpit, da mu poslovna sposobnost ni bila odvzeta, lahko kot zaposleni pri odvetniški družbi družbo zastopa pred vsemi sodišči, razen pred Okrajnim sodiščem za prekrške in kazenskim sodiščem ter vrhovnim sodiščem. Nasprotuje stališču, da nima več poslovne sposobnosti za zastopanje strank skladno z ZPP in da nima poslovne volje, ki bi jo lahko uresničeval v varstvu svojih pravic in pravic drugih. Navaja, da sodnica namenoma izpostavlja odločbo Odvetniške zbornice, ki nikjer ne navaja, da je A.A. odvzeta poslovna sposobnost. Pritožnika predlagata, da se njuni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji - ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, tj. na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje prejelo obvestilo Odvetniške zbornice Slovenije, da je A.A., ki opravlja poklic odvetnika, z dnem 14. 4. 2017 po uradni dolžnosti izbrisan iz imenika odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije iz razloga po 7. točki prvega odstavka 30. člena Zakona o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/93 in nadaljnji - ZOdv) v zvezi z 2. točko prvega odstavka 25. člena ZOdv. Iz zapisnika poravnalnega naroka izhaja, da je A.A. pojasnil, da bo Odvetniško družbo B. zastopal kot pooblaščenec, fizična oseba, pri tem pa je sodnica ugotovila, da pisnega pooblastila odvetniške družbe ni predložil, prav tako ni predlagal, da se mu dodeli rok za predložitev le-tega. Izhajajoč iz obvestila Odvetniške zbornice z dne 10. 5. 2017 je sodišče prve stopnje zaključilo, da je seznanjeno z dejstvom, da je A.A. odvzeta poslovna sposobnost. Pri tem je istočasno ugotovilo, da A.A. ni zatrjeval, da ne obstaja razlog po 2. točki prvega odstavka 25. člena ZOdv niti ni predlagal, da se vpogleda v listino, s katero bi mu bila le delno odvzeta poslovna sposobnost, zato A.A. ni dovolilo zastopanje Odvetniške pisarne B. o. p., d. o. o. na poravnalnem naroku dne 14. 6. 2017. 6. Kdo so lahko pooblaščenci, ki zastopajo stranke v postopku pred sodiščem in imajo procesno sposobnost za zastopanje, urejajo le določbe ZPP. V postopku pred sodiščem prve stopnje je lahko pooblaščenec vsak, kdor je popolno poslovno sposoben (prvi odstavek 87. člena ZPP), torej je pooblaščenec lahko popolnoma poslovno sposobna fizična oseba in odvetnik. Poleg fizične osebe se za zastopanje pred sodiščem lahko pooblasti tudi odvetniška družba (četrti odstavek 87. člena ZPP). Stranka ima tako možnost za zastopanje pooblastiti poimensko določene odvetnike tudi v primeru, ko so ti združeni v odvetniško družbo. Iz pooblastila mora biti razvidno, komu je dano pooblastilo - odvetniški družbi ali njenim posameznim odvetnikom. Pri tem ni bistveno, kdo od odvetnikov je pooblastilo podpisal, ampak navedba glede pooblaščencev nad podpisom pooblastitelja. Velike praktične razlike med pooblastitvijo odvetniške družbe in pooblastitvijo posameznih odvetnikov, ki so njeni družbeniki, ni. Tako v prvem kot v drugem primeru bodo za opravo posameznih procesnih dejanj pooblaščeni vsi odvetniki. Razlika je le, če se naknadno spremeni članstvo v odvetniški družbi. Če je bilo pooblastilo dano odvetniški družbi, z izstopom posameznega odvetnika iz te družbe preneha tudi njegovo pooblastilo za zastopanje. Po drugi strani tudi nov odvetnik, ki pristopi v to družbo, pridobi upravičenje za opravo procesnih dejanj na podlagi pooblastila, danega družbi. Če je pooblastilo dano posameznim odvetnikom kot fizičnim osebam, pa velja nasprotno1. 7. Tožbo je v imenu tožnice vložila Odvetniška družba B. o. p., d. o. o., iz C. in tožbi tudi predložila pooblastilo. Na poravnalni narok je pristopil A.A. in pri tem pojasnil, da bo Odvetniško družbo B. zastopal kot pooblaščenec, fizična oseba. Sodišče prve stopnje, izhajajoč iz obvestila Odvetniške zbornice z dne 10. 5. 2017 (da je z dnem 14. 4. 2017 po uradni dolžnosti A.A. izbrisan iz imenika odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije iz razloga po 7. točki prvega odstavka 30. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 25. člena ZOdv), A.A. ni dovolilo zastopanja Odvetniške družbe B., o. p., d. o. o. na poravnalnem naroku.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da je A.A. odvzeta poslovna sposobnost. Iz obvestila Odvetniške zbornice še ni mogoče sklepati, da je A.A. odvzeta poslovna sposobnost. V kolikor je sodišče sumilo, da je A.A. odvzeta poslovna sposobnost, bi moralo opraviti poizvedbe pri pristojnem socialnem skrbstvu, kar utemeljeno uveljavlja pritožba. Vendar A.A. ni bil pooblaščenec tožnice, saj je na predlogu navedeno, da je pooblaščena Odvetniška družba B., A.A. pa tudi v pritožbi zatrjuje, da je le zaposlen pri Odvetniški družbi B., vendar ne kot odvetnik.

9. A.A. ni bil več odvetnik, zato pritožba zmotno zatrjuje, da A.A. kot zaposlen pri Odvetniški družbi B. o. p., d. o. o. lahko zastopa tožnico. Tožeča stranka je pooblastilo dala Odvetniški družbi B., kar pomeni, da jo lahko zastopajo odvetniki te družbe. Ker A.A. ni več odvetnik te družbe, je prenehalo tudi njegovo pooblastilo za zastopanje. A.A. bi tožečo stranko lahko zastopal le kot fizična oseba, s pooblastilom tožeče stranke (94., 96. člen ZPP). Ker je torej na poravnalni narok pristopil A.A. in na naroku ni predložil pooblastila tožeče stranke, prav tako pa ni več odvetnik odvetniške družbe, kateri je dano pooblastilo, sodišče prve stopnje pravilno A.A. ni dovolilo zastopati Odvetniške družbe B., kot pooblaščenca tožeče stranke v obravnavanem sporu.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, A. Galič, stran 376.