Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek za preklic pogojne obsodbe. Navedeni razlogi in stališča tudi v obravnavanem primeru po oceni pritožbenega sodišča glede na dejstvo, da je bila z izpodbijano odločitvijo prekršena pravica ml. oškodovanke oziroma njene zakonite zastopnice, dajejo utemeljeno podlago za sklep, da je pritožba pooblaščenca dovoljena. Utemeljujejo pritožbene navedbe, da je odločitev sodišča prve stopnje vsaj preuranjena. V ponovljenem postopku bo zato moralo v zvezi z zagovorom obsojenca o nezmožnosti izpolnitve posebnega pogoja izvesti dokaze, ki bi takšno izpovedbo obsojenega morebiti lahko potrdili, sicer pa sprejeti drugačno odločitev.
Pritožbi pooblaščenca zakonite zastopnice ml. oškodovanke M.H. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek za preklic pogojne obsodbe, izrečene obsojenemu B.H. s sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti I K 32514/2015 z dne 12. 11. 2015, ustavilo. Hkrati je odločilo, da stroški postopka obremenjujejo proračun.
2. Zoper sklep se je pritožil pooblaščenec zakonite zastopnice ml. oškodovanke, navaja, da iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev spremeni oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Višje sodišče primarno pritrjuje pritožbenim razlogom pooblaščenca glede dovoljenosti pritožbe, v katerih se utemeljeno sklicuje na odločitev tukajšnjega sodišča v zadevi IV Kp 41330/2012 z dne 21. 3. 2018, ko je svojo odločitev utemeljilo na določbi prvega odstavka 399. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), po kateri je krog upravičencev do pritožbe širši, saj lahko pritožbo zoper sklep vloži stranka in oseba, katere pravica je prekršena. Bistvene razloge svoje odločitve je višje sodišče takrat oprlo še na načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 16. 6. 1998 in sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 36208/2010 z dne 23.1.2014. Navedeni razlogi in stališča tudi v obravnavanem primeru po oceni pritožbenega sodišča glede na dejstvo, da je bila z izpodbijano odločitvijo prekršena pravica ml. oškodovanke oziroma njene zakonite zastopnice, dajejo utemeljeno podlago za sklep, da je pritožba pooblaščenca dovoljena.
5. Pritožnik pritožbenih razlogov iz 1. in 2. točke prvega odstavka 370. člena ZKP ne navaja in ne konkretizira, pritožbeni preizkus sodišča druge stopnje po uradni dolžnosti pa v postopku s pritožbo zoper sklep ne velja 1. 6. Bistvo pritožbenih navedb se nanaša na ugotovljene dejanske okoliščine sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, zaradi katerih bi po stališču pritožbe moralo sodišče prve stopnje sprejeti drugačno odločitev. Po presoji razlogov izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb in podatkov kazenskega spisa, predvsem vsebine zapisnika o naroku za preklic pogojne obsodbe dne 22. 3. 2018, se pritožbeno sodišče strinja s pritožnikom, da se je sodišče prve stopnje za svojo odločitev nekritično in posledično neutemeljeno oprlo (le) na izpovedbo oziroma zagovor obsojenega, ki takšne odločitve ne opravičuje. Sodišče prve stopnje sicer ugotavlja, da obsojeni določenega posebnega pogoja, da zakoniti zastopnici ml. oškodovanke v roku enega leta plača zaostalo preživnino v znesku 10.000,00 EUR, sploh ni izpolnil, saj ni plačal niti enega eura, vendar je pri tem brez izvedbe kakršnihkoli dokazov verjelo obsojencu, da tega ni zmogel zaradi potrebne finančne skrbi za bolno mater. Še več, pritožba povsem utemeljeno opozarja, kar je bilo sicer znano sodišču prve stopnje že ob sprejemu izpodbijane odločitve, da se je obsojenec celo odpovedal dediščini po pokojni materi, čeprav je v postopku osebnega stečaja, s takim ravnanjem pa je posledično oškodoval upnike in predvsem tudi ml. oškodovanko oziroma njeno zakonito zastopnico, ko ji dolgovanega zneska iz določenega posebnega pogoja ni plačal. 7. Navedene ugotovitve oziroma ravnanje obsojenega, ob znanih okoliščinah njegove zaposlitve in mesečni plači v višini 1.100,00 EUR, utemeljujejo pritožbene navedbe, da je odločitev sodišča prve stopnje vsaj preuranjena. V ponovljenem postopku bo zato moralo v zvezi z zagovorom obsojenca o nezmožnosti izpolnitve posebnega pogoja izvesti dokaze, ki bi takšno izpovedbo obsojenega morebiti lahko potrdili, sicer pa sprejeti drugačno odločitev. Ob tem pritožbeno sodišče posebej poudarja, da mora sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju postopati absolutno hitro, saj skrajni rok za (morebitni) preklic pogojne obsodbe poteče že dne 25. 11. 2018 (drugi odstavek 62. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).
8. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 507. člena ZKP in tretji odstavek 402. člena ZKP).
1 Prvi odstavek 507. člena v zvezi s prvim odstavkom 403. člena ZKP, ki smiselne uporabe prvega odstavka 383. člena ZKP ne zajema.