Jedro

Tožeča stranka je povratnico podpisala (česar sama niti ne zanika), iz česar je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je (poleg opomina za plačilo sodne takse v gotovini) prejela tudi dopis – poziv na dopolnitev tožbe. Ker v postavljenem roku tožbe ni ustrezno dopolnila, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrglo tožbo, na kateri ni bilo navedbe podpisnika tožbe oziroma navedbe zakonitega zastopnika ali osebe, ki bi imela pooblastilo za zastopanje. Svojo odločitev je pravilno oprlo na določbo 2. odstavka 29. člena ZUS. Pravna oseba (tožeča stranka) opravlja dejanja v postopku po zakonitem zastopniku. Tožba procesno nesposobne stranke, ki nima navedbe njenega zakonitega zastopnika, je pomanjkljiva in nesposobna za obravnavo. V revizijskem odločanju, kjer je predmet spora plačilo stroškov upravne izvršbe, revizijsko sodišče ne more presojati ugovorov, ki se nanašajo na sam inšpekcijski ukrep.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 29. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) kot pomanjkljivo zavrglo tožbo tožeče stranke. V obrazložitvi je navedlo, da je tožba žigosana in podpisana, vendar iz nje ni razvidno, kdo jo je v imenu tožeče stranke podpisal, kakšna so njegova pooblastila oziroma, ali jo je podpisal njen zakoniti zastopnik. Ker tožeča stranka po pozivu sodišča, naj tožbo dopolni z ustreznimi podatki, tega ni storila v odmerjenem roku, je sodišče ni moglo obravnavati in jo je zato zavrglo.

V pritožbi zoper sklep tožeča stranka navaja, da je dne 2.6.2006 prejela priporočeno pošiljko s povratnico, v kateri pa je bil le nalog-opomin za plačilo sodne takse v gotovini, ne pa tudi kakšna druga zahteva za dopolnitev tožbe, zato manjkajoče dokumentacije sodišču ni predložila. Ker napaka ni nastala na njeni strani, tožeča stranka šteje izpodbijani sklep za brezpredmeten in predlaga sodišču, naj postopek nadaljuje. Pritožbi je priložila izpis iz sodnega registra kot dokazilo o osebi, ki jo zastopa.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo 80. člen takrat veljavnega Zakona o pravdnem postopku (ZPP - UPB2, Uradni list RS, št. 36/04), ki se je v skladu s 16. členom ZUS primerno uporabljal v upravnem sporu. Na podlagi tega člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, in ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. Iz spisa izhaja, da je tožena stranka dne 21.4.2006 vložila podpisano tožbo, na kateri ni navedbe, kdo je podpisnik tožbe oziroma ali je to zakoniti zastopnik pravne osebe, ki je označena kot tožeča stranka. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki poslalo poziv z dne 1.6.2006, naj v roku 15 dni sporoči ime, priimek, status in pooblastila fizične osebe, ki je tožbo podpisala oziroma pošlje ustrezno pooblastilo za zastopanje in jo opozorilo na posledice, če tega ne bo storila. Iz povratnice v upravnem spisu izhaja, da je tožeča stranka dne 2.6.2006 prejela priporočeno pošiljko, v kateri sta bili dve pisanji, in sicer dopis (poziv) z dne 1.6.2006 in opomin z dne 1.6.2006. Tožeča stranka je povratnico podpisala (česar sama niti ne zanika), iz česar je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je (poleg opomina za plačilo sodne takse v gotovini) prejela tudi dopis – poziv na dopolnitev tožbe. Ker v postavljenem roku tožbe ni ustrezno dopolnila, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrglo tožbo, na kateri ni bilo navedbe podpisnika tožbe oziroma navedbe zakonitega zastopnika ali osebe, ki bi imela pooblastilo za zastopanje. Svojo odločitev je pravilno oprlo na določbo 2. odstavka 29. člena ZUS, po kateri sodišče zavrže tožbo, če tožnik v odmerjenem roku ne odpravi pomanjkljivosti in sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati. Pravna oseba (tožeča stranka) opravlja dejanja v postopku po zakonitem zastopniku. Tožba procesno nesposobne stranke, ki nima navedbe njenega zakonitega zastopnika je pomanjkljiva in nesposobna za obravnavo. K odpravi pomanjkljivosti pa je zavezan tisti, ki se pred sodiščem sklicuje na upravičenje nastopati v imenu procesno nesposobne stranke.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi 76. člena Zakon o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.