Jedro

Jedro

Poškodba pri delu je pri tožniku rezultirala določene zdravstvene težave, to je bolečine v vratni hrbtenici, katerih razlog so tako degenerativne spremembe, kot tudi hkratne posledice poškodbe pri delu, ko je prišlo do zvina vratne hrbtenice, do udarca v glavo in koleno. Upoštevaje navedeno je izvedenski organ določil kombiniran vzrok začasne nezmožnosti za delo, in sicer 50 % bolezen in 50 % poškodba pri delu.

Poškodba pri delu je pri tožniku rezultirala določene zdravstvene težave, to je bolečine v vratni hrbtenici, katerih razlog so tako degenerativne spremembe, kot tudi hkratne posledice poškodbe pri delu, ko je prišlo do zvina vratne hrbtenice, do udarca v glavo in koleno. Upoštevaje navedeno je izvedenski organ določil kombiniran vzrok začasne nezmožnosti za delo, in sicer 50 % bolezen in 50 % poškodba pri delu.

Izrek

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženca z dne 21. 8. 2023 v delu, da je tožnik od 3. 8. 2023 do 28. 8. 2023 zmožen za delo 5 ur dnevno in v delu glede vzroka začasne nezmožnosti za delo od 1. 8. 2023 do 30. 9. 2023. Odločbo z dne 17. 7. 2023 je odpravilo v delu, da je bila bolezen vzrok začasne nezmožnosti za delo od 1. 7. 2023 do 31. 7. 2023. Sodišče je ugotovilo, da je vzrok tožnikove delne nezmožnosti za delo v času od 1. 7. 2023 do 17. 7. 2023, nezmožnosti za delo od 18. 7. 2023 do 31. 7. 2023, delne nezmožnosti za delo od 1. 8. 2023 do 2. 8. 2023, nezmožnosti za delo od 3. 8. 2023 do 28. 8. 2023 in delne nezmožnosti za delo od 29. 8. 2023 do 30. 9. 2023, poškodba pri delu 50 % in bolezen 50 %. Prav tako je ugotovilo, da je vzrok tožnikove delne nezmožnosti za delo od 11. 12. 2023 do 5. 1. 2024, poškodba pri delu 50 % in bolezen 50 %. S tem v zvezi je odpravilo odločbo toženca z dne 18. 12. 2023 in odločbo z dne 20. 11. 2023 v delu, da je bolezen vzrok začasne nezmožnosti za delo od 11. 12. 2023 do 5. 1. 2024 (I. do IV. točka izreka). V preostalem je tožbeni zahtevek na ugotovitev poškodbe pri delu kot izključnega vzroka tožnikove nezmožnosti za delo, zavrnilo (V. točka izreka). Nadalje je odločilo, da je toženec dolžan tožniku in stranskemu intervenientu povrniti stroške postopka.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženca z dne 21. 8. 2023 v delu, da je tožnik od 3. 8. 2023 do 28. 8. 2023 zmožen za delo 5 ur dnevno in v delu glede vzroka začasne nezmožnosti za delo od 1. 8. 2023 do 30. 9. 2023. Odločbo z dne 17. 7. 2023 je odpravilo v delu, da je bila bolezen vzrok začasne nezmožnosti za delo od 1. 7. 2023 do 31. 7. 2023. Sodišče je ugotovilo, da je vzrok tožnikove delne nezmožnosti za delo v času od 1. 7. 2023 do 17. 7. 2023, nezmožnosti za delo od 18. 7. 2023 do 31. 7. 2023, delne nezmožnosti za delo od 1. 8. 2023 do 2. 8. 2023, nezmožnosti za delo od 3. 8. 2023 do 28. 8. 2023 in delne nezmožnosti za delo od 29. 8. 2023 do 30. 9. 2023, poškodba pri delu 50 % in bolezen 50 %. Prav tako je ugotovilo, da je vzrok tožnikove delne nezmožnosti za delo od 11. 12. 2023 do 5. 1. 2024, poškodba pri delu 50 % in bolezen 50 %. S tem v zvezi je odpravilo odločbo toženca z dne 18. 12. 2023 in odločbo z dne 20. 11. 2023 v delu, da je bolezen vzrok začasne nezmožnosti za delo od 11. 12. 2023 do 5. 1. 2024 (I. do IV. točka izreka). V preostalem je tožbeni zahtevek na ugotovitev poškodbe pri delu kot izključnega vzroka tožnikove nezmožnosti za delo, zavrnilo (V. točka izreka). Nadalje je odločilo, da je toženec dolžan tožniku in stranskemu intervenientu povrniti stroške postopka.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).

V pritožbi navaja, da je v obravnavanem socialnem sporu sporen vzrok začasne nezmožnosti tožnika za delo v obdobju od 1. 7. 2023 do 30. 9. 2023 in v obdobju od 11. 12. 2023 do 5. 1. 2024. Tožnik meni, da je bil v navedenem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu, do katere je prišlo 5. 9. 2022, ko je bil kot voznik avtobusa udeležen v prometni nesreči. Toženec pa meni, da je bil tožnik v tem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi bolezni. Sodišče prve stopnje je omenjeno vprašanje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja A. fakultete Univerze v B. (v nadaljevanju: Komisija A.F). Mnenje je napačno pravno interpretiralo in posledično sprejelo napačno odločitev in sicer, da je vzrok tožnikove nezmožnosti za delo v spornem obdobju poškodba pri delu 50 % in bolezen 50 %. Pri presoji zadeve je potrebno izhajati iz materialnopravnih izhodišč in sicer iz 66. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2),

2.Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).

kjer je določeno, v katerih primerih gre za poškodbo pri delu. Za opredelitev vzroka bolniškega staleža kot poškodbe pri delu ne zadostuje le vzročna zveza med poškodbo pri delu in začasno nezmožnostjo za delo, temveč mora biti le-ta neposredna, česar pa v obravnavanem primeru ni mogoče utemeljiti. Iz nesporno ugotovljenih dejstev izhaja, da gre pri tožniku le za eno zdravstveno stanje, to pa je obolenje, ki je posledica degenerativnih sprememb vratne hrbtenice. Poškodba pri delu je bila le povod oziroma sprožilni dejavnik za bolezensko stanje. Ob poškodbi dne 5. 9. 2022 je tožnik utrpel zvin in nateg vratne hrbtenice, iz izvida travmatologa z dne 12. 9. 2022 pa izhaja, da je tudi spinozus Th1 v zadnjem delu prekinjen. Gre pa za starejši zlom. Konzultirani radiolog je podal mnenje, da je anterolisteza posledica degenerativno spremenjenih artikularnih odrastkov, oziroma je degenerativne narave, brez jasnih znakov za svežo poškodbo. Tudi Komisija A.F potrjuje, da je tožnik že pred poškodbo imel znane spremembe vratne hrbtenice. Tudi CT in MR z dne 9. 9. 2022 govorita o že prej obstoječih spremembah vratne hrbtenice. Iz mnenja Komisije A.F sledi ugotovitev, da mehanizem poškodbe, ki jo je utrpel tožnik in poškodba (zvin in nateg) ne more v enem mesecu povzročiti spremembe na vratni hrbtenici, kot so opisane na CT vratne hrbtenice z dne 9. 9. 2022 in MR vratne hrbtenice z dne 9. 9. 2022. Mehanizem poškodbe, ki jo je utrpel tožnik, je lahko povzročil poslabšanje simptomov, kar pomeni, da je šlo za t. i. sprožilni dejavnik. Po zvinu in nategu vratne hrbtenice (brez predhodnih degenerativnih sprememb) je praviloma pričakovati bolečinsko simptomatiko nekaj tednov do treh mesecev. Iz izpovedbe članice komisije izhaja, da tožnik v obravnavanem obdobju ni imel radioloških znakov poškodbe vratne hrbtenice in da tožnikove težave v obravnavanem obdobju niso izključno in neposredno povezane s poškodbo pri delu. Po sodni praksi pa je poškodbo pri delu kot vzrok bolniškega staleža mogoče opredeliti le pod pogojem, da je začasna nezmožnost za delo neposredno posledica poškodbe. Bolezenska stanja, ki niso povezana s poškodbo, pa so lahko le bolezen. Toženec tako posebej izpostavlja, da je šlo v tej zadevi za t. i. sprožilni moment in da bolezensko stanje ni mogoče pravno kvalificirati kot poškodbo pri delu. Pri tožniku je bila delazmožnost v relevantnem obdobju zmanjšana zaradi obolenja - cervikalgije, zaradi bolečine v vratni hrbtenici. Gre za obolenje, ki je celostno zmanjševalo delazmožnost, kot posledico degenerativnih sprememb vratne hrbtenice in sprožilnega dejavnika poškodbe pri delu za nadaljnjo degeneracijo skeleta vratne hrbtenice. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi (spremeni) in zavrne zahtevek tožnika, podredno pa predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

2.V pritožbi navaja, da je v obravnavanem socialnem sporu sporen vzrok začasne nezmožnosti tožnika za delo v obdobju od 1. 7. 2023 do 30. 9. 2023 in v obdobju od 11. 12. 2023 do 5. 1. 2024. Tožnik meni, da je bil v navedenem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu, do katere je prišlo 5. 9. 2022, ko je bil kot voznik avtobusa udeležen v prometni nesreči. Toženec pa meni, da je bil tožnik v tem obdobju začasno nezmočen za delo zaradi bolezni. Sodišče prve stopnje je omenjeno vprašanje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja A. fakultete Univerze v B. (v nadaljevanju: Komisija A.F). Mnenje je napačno pravno interpretiralo in posledično sprejelo napačno odločitev in sicer, da je vzrok tožnikove nezmožnosti za delo v spornem obdobju poškodba pri delu 50 % in bolezen 50 %. Pri presoji zadeve je potrebno izhajati iz materialnopravnih izhodišč in sicer iz 66. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2),

3.Pritožba ni utemeljena.

2.kjer je določeno, v katerih primerih gre za poškodbo pri delu. Za opredelitev vzroka bolniškega staleža kot poškodbe pri delu ne zadostuje le vzročna zveza med poškodbo pri delu in začasno nezmožnostjo za delo, temveč mora biti le-ta neposredna, česar pa v obravnavanem primeru ni mogoče utemeljiti. Iz nesporno ugotovljenih dejstev izhaja, da gre pri tožniku le za eno zdravstveno stanje, to pa je obolenje, ki je posledica degenerativnih sprememb vratne hrbtenice. Poškodba pri delu je bila le povod oziroma sprožilni dejavnik za bolezensko stanje. Ob poškodbi dne 5. 9. 2022 je tožnik utrpel zvin in nateg vratne hrbtenice, iz izvida travmatologa z dne 12. 9. 2022 pa izhaja, da je tudi spinozus Th1 v zadnjem delu prekinjen. Gre pa za starejši zlom. Konzultirani radiolog je podal mnenje, da je anterolisteza posledica degenerativno spremenjenih artikularnih odrastkov, oziroma je degenerativne narave, brez jasnih znakov za svežo poškodbo. Tudi Komisija A.F potrjuje, da je tožnik že pred poškodbo imel znane spremembe vratne hrbtenice. Tudi CT in MR z dne 9. 9. 2022 govorita o že prej obstoječih spremembah vratne hrbtenice. Iz mnenja Komisije A.F sledi ugotovitev, da mehanizem poškodbe, ki jo je utrpel tožnik in poškodba (zvin in nateg) ne more v enem mesecu povzročiti spremembe na vratni hrbtenici, kot so opisane na CT vratne hrbtenice z dne 9. 9. 2022 in MR vratne hrbtenice z dne 9. 9. 2022. Mehanizem poškodbe, ki jo je utrpel tožnik, je lahko povzročil poslabšanje simptomov, kar pomeni, da je šlo za t. i. sprožilni dejavnik. Po zvinu in nategu vratne hrbtenice (brez predhodnih degenerativnih sprememb) je praviloma pričakovati bolečinsko simptomatiko nekaj tednov do treh mesecev. Iz izpovedbe članice komisije izhaja, da tožnik v obravnavanem obdobju ni imel radioloških znakov poškodbe vratne hrbtenice in da tožnikove težave v obravnavanem obdobju niso izključno in neposredno povezane s poškodbo pri delu. Po sodni praksi pa je poškodbo pri delu kot vzrok bolniškega staleža mogoče opredeliti le pod pogojem, da je začasna nezmožnost za delo neposredno posledica poškodbe. Bolezenska stanja, ki niso povezana s poškodbo, pa so lahko le bolezen. Toženec tako posebej izpostavlja, da je šlo v tej zadevi za t. i. sprožilni moment in da bolezensko stanje ni mogoče pravno kvalificirati kot poškodbo pri delu. Pri tožniku je bila delazmožnost v relevantnem obdobju zmanjšana zaradi obolenja - cervikalgije, zaradi bolečine v vratni hrbtenici. Gre za obolenje, ki je celostno zmanjševalo delazmožnost, kot posledico degenerativnih sprememb vratne hrbtenice in sprožilnega dejavnika poškodbe pri delu za nadaljnjo degeneracijo skeleta vratne hrbtenice. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi (spremeni) in zavrne zahtevek tožnika, podredno pa predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)

3.Pritožba ni utemeljena.

je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)

5.Sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot to neutemeljeno uveljavlja toženec v pritožbi. Ta kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Odločitev sodišča prve stopnje je jasna, izrek sodbe je razumljiv, samemu sebi ne nasprotuje, prav tako ima sodba razloge o odločilnih dejstvih. Ti razlogi niso nejasni, niti med seboj v nasprotju. Razlogi sodbe tudi zadoščajo standardu zadostne obrazložitve.

4.je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

6.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca z dne 21. 8. 2023 in prvostopenjsko odločbo z dne 3. 8. 2023 ter drugostopenjsko odločbo z dne 18. 12. 2023 in prvostopenjsko odločbo z dne 20. 11. 2023. Glede na pritožbene navedbe je sporna odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da je vzrok začasne nezmožnosti tožnika v za ta spor relevantnih obdobjih poškodba pri delu 50 % in bolezen 50 %.

7.Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ) v 19. členu določa, da se za poškodbo pri delu in za poklicno bolezen štejejo poškodbe in bolezni v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Navedena določba odkazuje na uporabo določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2).

5.Sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot to neutemeljeno uveljavlja toženec v pritožbi. Ta kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Odločitev sodišča prve stopnje je jasna, izrek sodbe je razumljiv, samemu sebi ne nasprotuje, prav tako ima sodba razloge o odločilnih dejstvih. Ti razlogi niso nejasni, niti med seboj v nasprotju. Razlogi sodbe tudi zadoščajo standardu zadostne obrazložitve.

Za odločitev v tej zadevi je ključna določba 66. člena ZPIZ-2, ki določa, kdaj gre za poškodbo pri delu. V 1. alineji prvega odstavka navedenega člena je določeno, da se za poškodbo pri delu po tem zakonu šteje poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan.

6.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca z dne 21. 8. 2023 in prvostopenjsko odločbo z dne 3. 8. 2023 ter drugostopenjsko odločbo z dne 18. 12. 2023 in prvostopenjsko odločbo z dne 20. 11. 2023. Glede na pritožbene navedbe je sporna odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da je vzrok začasne nezmožnosti tožnika v za ta spor relevantnih obdobjih poškodba pri delu 50 % in bolezen 50 %.

8.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je tožnik 5. 9. 2022 poškodoval pri delu, ko je bil kot voznik avtobusa udeležen v prometni nesreči. Zaradi tega je bil tudi v bolniškem staležu, ki se je vodil kot poškodba pri delu. Od 3. 5. 2023 dalje je bil ponovno v bolniškem staležu, vendar v tem primeru naj bi bil vzrok bolezen.

7.Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ) v 19. členu določa, da se za poškodbo pri delu in za poklicno bolezen štejejo poškodbe in bolezni v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Navedena določba odkazuje na uporabo določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2).

9.Sodišča prve stopnje je vprašanje, ali je bil vzrok tožnikovih zdravstvenih težav v relevantnem obdobju bolezen, kot je to odločil toženec ali pa je bil vzrok zdravstvenih težav, zaradi katerih tožnik začasno ni bil zmožen za delo, poškodba pri delu z dne 5. 9. 2022 razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja Komisije A.F, v kateri sta sodelovala izvedenca specialistka MDPŠ in specialist ortoped. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja z dne 5. 3. 2024 in iz pisnega dopolnilnega izvedenskega mnenja z dne 6. 8. 2024 izhaja, da je bil vzrok bolniškega staleža v obdobju od 1. 7. 2023 do 30. 9. 2023 ter tudi v obdobju od 11. 12. 2023 do 5. 1. 2024 50 % bolezen (degenerativne spremembe vratne hrbtenice), 50 % pa posledica poškodbe pri delu z dne 5. 9. 2022. Sodišče je oba izvedenca tudi zaslišalo, s tem da sta v celoti vztrajala pri podanem izvedenskem mnenju.

7.Za odločitev v tej zadevi je ključna določba 66. člena ZPIZ-2, ki določa, kdaj gre za poškodbo pri delu. V 1. alineji prvega odstavka navedenega člena je določeno, da se za poškodbo pri delu po tem zakonu šteje poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan.

10.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je bila poškodba pri delu le sprožilni dejavnik za nadaljnjo degeneracijo skeleta vratne hrbtenice. Kot je pritožbeno sodišče že zavzelo stališče v drugi zadevi

8.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je tožnik 5. 9. 2022 poškodoval pri delu, ko je bil kot voznik avtobusa udeležen v prometni nesreči. Zaradi tega je bil tudi v bolniškem staležu, ki se je vodil kot poškodba pri delu. Od 3. 5. 2023 dalje je bil ponovno v bolniškem staležu, vendar v tem primeru naj bi bil vzrok bolezen.

je ocena, ali je vzrok začasne nezmožnosti za delo poškodba pri delu, rezultat pravnega ovrednotenja vseh dejstev in okoliščin posameznega primera. Predpogoj za ugotovitev vzroka začasne nezmožnosti je ugotovitev naravne vzročnosti s pomočjo izvedenca.

9.Sodišča prve stopnje je vprašanje, ali je bil vzrok tožnikovih zdravstvenih težav v relevantnem obdobju bolezen, kot je to odločil toženec ali pa je bil vzrok zdravstvenih težav, zaradi katerih tožnik začasno ni bil zmožen za delo, poškodba pri delu z dne 5. 9. 2022 razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja Komisije A.F, v kateri sta sodelovala izvedenca specialistka MDPŠ in specialist ortoped. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja z dne 5. 3. 2024 in iz pisnega dopolnilnega izvedenskega mnenja z dne 6. 8. 2024 izhaja, da je bil vzrok bolniškega staleža v obdobju od 1. 7. 2023 do 30. 9. 2023 ter tudi v obdobju od 11. 12. 2023 do 5. 1. 2024 50 % bolezen (degenerativne spremembe vratne hrbtenice), 50 % pa posledica poškodbe pri delu z dne 5. 9. 2022. Sodišče je oba izvedenca tudi zaslišalo, s tem da sta v celoti vztrajala pri podanem izvedenskem mnenju.

11.Kot to izhaja iz izpovedbe sodne izvedenke specialistke MDPŠ, je potrebno ločiti degenerativne spremembe in pa poškodbe, ki so nastale v prometni nesreči v letu 2022. Degenerativne spremembe so bile definitivno prisotne že pred to poškodbo. Tožnik je namreč utrpel poškodbe tudi v drugih prometnih nesrečah, prav tako se je tudi večkrat poškodoval zunaj dela. Tudi slikovna diagnostika ledvene hrbtenice v mesecu februarju 2022 je pokazala degenerativne spremembe. Poškodba pri delu v letu 2022 je potencirala nastanek degenerativnih sprememb, vendar v minimalni meri. Težave z vratno hrbtenico, ki so posledica degenerativnih sprememb, vidnih na slikovni diagnostiki, predstavljajo bolezen. Je pa pri tožniku zaradi posledic prometne nesreče 5. 9. 2022 prišlo do poškodbe pri delu, ki se je kazala kot bolečina v vratnem delu hrbtenice, s podaljšanim bolečinskim sindromom. Poškodba pri delu je pri tožniku rezultirala določene zdravstvene težave, to je bolečine v vratni hrbtenici, katerih razlog so tako degenerativne spremembe, kot tudi hkratne posledice poškodbe pri delu, ko je prišlo do zvina vratne hrbtenice, do udarca v glavo in koleno. Upoštevaje navedeno je tako izvedenski organ določil kombiniran vzrok začasne nezmožnosti za delo, in sicer 50 % bolezen in 50 % poškodba pri delu.

12.Glede na pritožbene navedbe dejansko stanje v tej zadevi ni sporno. Iz podanega izvedenskega mnenja izhaja strokovno prepričljiva ugotovitev, da so bile v relevantnem obdobju vzrok tožnikovih zdravstvenih težav tako degenerativne spremembe, kot tudi bolečinski sindrom, do katerega je prišlo zaradi poškodbe pri delu. Tudi sodni izvedenec specialist ortoped je zaslišan pojasnil, da je med zvinom vratne hrbtenice oziroma stanjem zaradi zvina vratne hrbtenice podana neposredna vzročna zveza med poškodbo pri delu in zdravstvenimi težavami. Posledice poškodbe so se podaljšale kot bolečinski sindrom tudi v obravnavanem obdobju in posledično kot oslabelost muskulature vratne hrbtenice. Izrecno je pojasnil, da degenerativne spremembe niso izključno in neposredno povezane s poškodbo hrbtenice. Ključno v tej zadevi je torej ločitev med akutno poškodbo in kroničnim stanjem. Izvedenski organ je ocenil, da je na tožnikovo nezmožnost za delo v relevantnem obdobju v 50 % vplivala bolezen, v 50 % pa poškodba pri delu. Glede na strokovno prepričljivo mnenje je v tej zadevi podana naravna vzročnost in s tem v zvezi tudi pravna vzročnost, kot jo opredeljuje že omenjena 1. alineja prvega odstavka 66. člena ZPIZ-2.

10.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je bila poškodba pri delu le sprožilni dejavnik za nadaljnjo degeneracijo skeleta vratne hrbtenice. Kot je pritožbeno sodišče že zavzelo stališče v drugi zadevi

13.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

10.je ocena, ali je vzrok začasne nezmožnosti za delo poškodba pri delu, rezultat pravnega ovrednotenja vseh dejstev in okoliščin posameznega primera. Predpogoj za ugotovitev vzroka začasne nezmožnosti je ugotovitev naravne vzročnosti s pomočjo izvedenca.

-------------------------------

11.Kot to izhaja iz izpovedbe sodne izvedenke specialistke MDPŠ, je potrebno ločiti degenerativne spremembe in pa poškodbe, ki so nastale v prometni nesreči v letu 2022. Degenerativne spremembe so bile definitivno prisotne že pred to poškodbo. Tožnik je namreč utrpel poškodbe tudi v drugih prometnih nesrečah, prav tako se je tudi večkrat poškodoval zunaj dela. Tudi slikovna diagnostika ledvene hrbtenice v mesecu februarju 2022 je pokazala degenerativne spremembe. Poškodba pri delu v letu 2022 je potencirala nastanek degenerativnih sprememb, vendar v minimalni meri. Težave z vratno hrbtenico, ki so posledica degenerativnih sprememb, vidnih na slikovni diagnostiki, predstavljajo bolezen. Je pa pri tožniku zaradi posledic prometne nesreče 5. 9. 2022 prišlo do poškodbe pri delu, ki se je kazala kot bolečina v vratnem delu hrbtenice, s podaljšanim bolečinskim sindromom. Poškodba pri delu je pri tožniku rezultirala določene zdravstvene težave, to je bolečine v vratni hrbtenici, katerih razlog so tako degenerativne spremembe, kot tudi hkratne posledice poškodbe pri delu, ko je prišlo do zvina vratne hrbtenice, do udarca v glavo in koleno. Upoštevaje navedeno je tako izvedenski organ določil kombiniran vzrok začasne nezmožnosti za delo, in sicer 50 % bolezen in 50 % poškodba pri delu.

1

12.Glede na pritožbene navedbe dejansko stanje v tej zadevi ni sporno. Iz podanega izvedenskega mnenja izhaja strokovno prepričljiva ugotovitev, da so bile v relevantnem obdobju vzrok tožnikovih zdravstvenih težav tako degenerativne spremembe, kot tudi bolečinski sindrom, do katerega je prišlo zaradi poškodbe pri delu. Tudi sodni izvedenec specialist ortoped je zaslišan pojasnil, da je med zvinom vratne hrbtenice oziroma stanjem zaradi zvina vratne hrbtenice podana neposredna vzročna zveza med poškodbo pri delu in zdravstvenimi težavami. Posledice poškodbe so se podaljšale kot bolečinski sindrom tudi v obravnavanem obdobju in posledično kot oslabelost muskulature vratne hrbtenice. Izrecno je pojasnil, da degenerativne spremembe niso izključno in neposredno povezane s poškodbo hrbtenice. Ključno v tej zadevi je torej ločitev med akutno poškodbo in kroničnim stanjem. Izvedenski organ je ocenil, da je na tožnikovo nezmožnost za delo v relevantnem obdobju v 50 % vplivala bolezen, v 50 % pa poškodba pri delu. Glede na strokovno prepričljivo mnenje je v tej zadevi podana naravna vzročnost in s tem v zvezi tudi pravna vzročnost, kot jo opredeljuje že omenjena 1. alineja prvega odstavka 66. člena ZPIZ-2.

Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

13.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

2

Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

-------------------------------

3

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

Ur. l. RS, št. 2/2004.

2Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

4

3Ur. l. RS, št. 2/2004.

Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami.

4Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami.

5

5Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

6

6Glej Psp 144/2024 z dne 7. 10. 2024.

Glej Psp 144/2024 z dne 7. 10. 2024.

Zveza:

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (1992) - ZZVZZ - člen 19 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 66, 66/1, 66/1-1

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (1992) - ZZVZZ - člen 19 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 66, 66/1, 66/1-1

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.